Lavrov: Turški tok bomo širili v Evropo, če dobimo zagotovila od EU

Lavrov je dejal, da bo Rusija širila plinovod Turški tok šele tedaj, ko bo dobila uradna zagotovila EU, da bo projekt lahko dejansko realiziran. Ob tem je dodal, da Evropa blokira ruske pobude in pogosto posluša nareke Washingtona, ki ji ne nujno koristijo.

Rusija bo pripravljena podaljšati Turški tok in zgraditi drugi tok proti Evropi šele takrat, ko bo EU podal nedvoumna in uradna pisna zagotovila, da bo projekt lahko dejansko izveden, je sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov na posvetu z Evropsko poslovno zvezo, poroča TASS.

»Rusija in Turčija sta podpisali sporazum o Turškem toku, plinovodu v smeri v Evrope, med drugim Grčije. Po nesrečni zgodbi z Južnim tokom bomo pripravljeni podaljšati ta krak na ozemlje EU šele takrat, ko bomo dobili nedvoumna, uradna zagotovila na papirju, da bo projekt realiziran,« je poudaril Lavrov.

»Rusija je bila vedno zanesljiv dobavitelj ogljikovodikov, naša plinska infrastruktura pa je desetletja zadovoljevala potrebe Evrope. Kljub večkratnim predlogom, ki jih poslušamo zadnjidve leti, vrnitev k dialogu s strani Bruslja zaenkrat ostajajo le besede. Blokira se in zavira se medsebojne poslovne projekte, ki jih podpirajo države članice EU, kot sta tudi Južni tok in Severni potok-2,« je še komentiral ruski diplomat. Po njegovih besedah bo zaradi zmanjševanja ogljika v gospodarstvu in zmanjševanja pridobivanja plina EU v bližnji prihodnosti težko delovala brez ruskih energentov, kar naj bi bilo tudi prepričanje »resnih strokovnjakov«.

»Mislim, da ni za nikogar skrivnost, da velik del protiruskih ukrepov na energetskem in na drugih področjih nastaja v Washingtonu, a se nato izvaja v Evropski uniji v okviru pregovorne transatlantske solidarnosti. Paradoksalno je, da Američani ne nosijo posebnih izgub in celo vztrajajo, da naj Evropejci preklopijo z ruskega na dražji ameriški zemeljski plin,« je prepričan. Dodal je, da se bodo morali Evropejci odločiti, ali takšna situacija ustreza njihovim interesom v razmerah, ko »Stari svet« išče svoje mesto v svetovni politiki.

»Niso vsi v EU zadovoljni s situacijo, izraža se nestrinjanje s politiko sankcij, javno mnenje se nagiba k normalizaciji odnosov z Rusijo. Upamo, da bodo v EU premagali inercijo razmišljanja in bodo začeli sami določati svoje prioritete brez zgledovanja po neregionalnih igralcih in v nasprotju z voljo rusofobne manjšine znotraj EU,« je zaključil.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.