John Pilger: “Če bi novinarji opravili svoje delo, ne bi bilo Islamske države”

Priznani avstralski novinar in režiser dokumentarnih filmov na podlagi Alepa in Mosula pojasnjuje, kaj je propaganda. Dodaja, da brez “propagande, ki je bila preoblečena v novice”, ne bi bilo niti Islamske države, niti vala beguncev, niti terorističnih napadov, niti strašnih begunskih taborišč.

Nečak Sigmunda Freuda, ameriški novinar Edward Bernays, je bil že večkrat predstavljen kot človek, ki je izumil moderno propagando. Njegov največji uspeh je bil, da je ameriško javnost prepričal k sodelovanju v moriji I. svetovne vojne, je jasen Pilger.

“Vsa skrivnost je v “ustvarjanju soglasja” ljudi, s pomočjo katerega “jih lahko usmerjamo v skladu z našimi željami, ne da bi se sami tega zavedali“. Po njegovem mnenju je propaganda v resnici “nevidna vlada” in “vladajoča sila v naši družbi.” Pilger je prepričan, da propaganda še nikoli ni tako usmerjala naših življenj kot sedaj in da še nikoli ni bilo tako malo ljudi, ki bi se ji zoperstavili.

Nadaljuje z opisom dveh mest, Mosula in Alepa: obe mesti sta obkroženi s strani vladnih enot, obe mesti okupirajo fanatiki, ki vršijo strašne zločine. Vendar obstaja ključna razlika.

"V enem od obleganj so vladni vojaki označeni kot osvoboditelji s strani zahodnih reporterjev, ki potujejo z njimi in navdušeno poročajo o njihovih bitkah in napadih. Na prvih straneh časopisov vidimo fotografije junaških vojakov, ki v zrak dvigajo znak V za zmago. Zelo redko se omenja civilne žrtve.

V drugem mestu – v drugi državi, nedaleč stran – se dogaja nekaj povsem podobnega. Vladne enote oblegajo mesto, ki je pod nadzorom istih fanatikov. Razlika je, da te fanatike podpiramo in oborožujemo mi – ZDA in Velika Britanija. Imajo celo medijski center, ki ga podpirata Velika Britanija in Združene države Amerike. Druga razlika je, da so vladni vojaki, ki oblegajo to mesto, predstavljeni kot slabi fantje. Obsojajo jih, ker bombardirajo in napadajo mesto – pa četudi povsem enako počenjajo dobri fantje v Mosulu," je Pilger pojasnil, kako so prav dvojna merila osnova vsake propagande.

Nadaljuje, da tako Mosul kot Alep sploh ne bi bila v rokah fanatikov, če Velika Britanija in ZDA leta 2003 ne bi napadli Iraka, za kar levji delež krivde pripiše tudi novinarjem. “Brez navijaške propagande, ki je bila preoblečena v novice, se prebivalci Sirije danes ne bi borili za svoja življenja,“ je jasen Pilger, ki pravi, da je v novice zamaskirana propaganda trenutno zelo aktivna v Siriji.

“Kmalu po invaziji na Irak sem v Washingtonu snemal intervju z znanim ameriškim preiskovalnim novinarjem Charlesom Lewisom. Vprašal sem ga, kaj bi se zgodilo, če bi svobodni mediji pod vprašaj postavili to, kar se je izkazalo za golo propagando. Odgovoril mi je, da bi v primeru, da bi novinarji opravili svojo nalogo, obstajala velika verjetnost, da ne bi šli v vojno v Iraku.”

Nadaljuje, da je WikiLeaks razkril, kako je odločitev o napadu na Sirijo padla šele tedaj, ko je sirski predsednik Bašar al Asad leta 2009 zavrnil gradnjo plinovoda od Katarja do Evrope, ki bi tekel čez ozemlje Sirije. Podobno kot dogodke v Siriji so mediji po njegovem mnenju popolnoma napačno predstavili tudi dogajanje v Ukrajini, kjer ne gre za rusko invazijo, pač pa za državni udar, ki je bil sponzoriran s strani ZDA.

Celo nadlegovanje Rusije s strani Nata ni novica, ampak se raje blati Rusijo. “Tako je kot med prvo hladno vojno. Še enkrat nad nas prihajajo Rusi, ki jih vodi še en Stalin, ki je v The Economistu predstavljen kot hudič,“ je kritičen Pilger.

“To počnejo liberalni mediji. Predstavljajo se kot razsvetljeni, progresivni tribunali moralnega zeitgeista. So proti rasizmu, za feminizem in za LGBT. In imajo radi vojno. Zastopajo feminizem, hkrati pa podpirajo vojne, ki na tisoče ženskam odrekajo pravice, tudi pravico do življenja,“ je jasen Pilger.

“Let 1946 je tožilec Nürnberškega sodišča glede nemških medijev dejal: Pred vsako večjo agresijo so sprožili medijsko kampanjo, katere namen je bil oslabiti njihove žrtve in Nemce psihološko pripraviti na napad. V propagandnem sistemu sta bila dnevni tisk in radio najpomembnejši orožji,“ je jasen Pilger.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.