Vrhovna Rada Ukrajine za naslednji teden načrtuje sprejem resolucije, s katero bo pozvala države Evropske unije, da prepolovijo količino ruskega plina in nafte ter zaustavijo realizacijo projekta plinovoda Severni tok-2.
Postopek za sprejem dokumenta je zagnala predsednica odbora za mednarodna vprašanja ukrajinskega parlamenta Ana Gopko. Po njenem mnenju je razlog za sprejem dokumenta "ruska agresija v vzhodni Ukrajini in Alepu, ki jo je potrebno zaustaviti", poroča časopis Izvestija.
Zmanjševanje naročil za plin in zaustavitev izvedbe projekta Severni tok-2 bo odvračalo Rusijo, menijo ukrajinski poslanci, s čimer se strinjajo tudi nekateri evropski politiki, ki bi zaustavitev plinskega projekta vključili med ukrepe ob uvedbi novih sankcij proti Rusiji.
Izkušeni raziskovalec na oddelku za mednarodno varnost Centra za raziskovanje na področju varnosti Švicarske visoke tehnične šole v Zürichu Severin Fischer dvomi, da bo Bruselj na najvišjem noviju podprl takšno iniciativo. »Nekatere članice Evropske unije že dolgo poskušajo zaustavili realizacijo Severnega toka-2. Vendar je za to vprašanje pristojna Evropska komisija in samo ona lahko oceni projekt z gledišča realizacije evropske zakonodaje. Jaz mislim, da plinski sektor danes ne more biti del politike sankcij proti Rusiji,« je izjavil Fischer. Ob tem je dodal, da je omenjeni projekt postal simbol diverzifikacije plinske politike EU in ustreza politiki liberalizacije evropskega trga, s katero se ne skladajo argumenti nasprotnikov.
Namestnik direktorja Sklada za nacionalno energetsko varnost Aleksej Grivač je prepričan, da ima ukrajinska iniciativa malo zveze z realnostjo, ker Evropska unija nima s čim nadomestiti ruskega plina. To bi bilo mogoče šele v dolgoročni perspektivi, v 10-15 letih, je prepričan Grivač.
Nemčija je 27. oktobra prejela prve jeklene cevi za plinovod Severni tok-2. Po načrtih bodo najprej polovico cevi betonirali in jih razporedili na terminalih vzdolž trase plinovoda, nato pa jih bodo postavili v zemljo. Projekt poteka na osnovi že obstoječega Severnega toka in predvideva izgradnjo dveh dodatnih krakov, kar bo povečalo kapaciteto plinovoda. Severni tok bo tako dolg 1200 kilometrov in bo potekal po dnu Baltskega morja od ruske do nemške obale.
Severni tok-2 (Nord Stream-2) je danes v 100% lasti Gazpromove nizozemske hčerinske družbe Gazprom Gerosgaz HoldingsBV, projekt pa podpirajo tudi Uniper in BASF/Wintershall iz Nemčije, britansko-nizozemski Royal Dutch Shell, avstrijski OMV in francoska Engie, ki nameravajo postati delničarji tega projektnega podjetja.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.