EU širi svoje sankcije, od ruskih »proti-sankcij« najbolj trpijo baltske države

Evropska unija je na seznam individualnih sankcij dodala nova imena iz Rusije in Ukrajine, je agenciji RIA Novosti sporočil predstavnik Sveta EU, ki je želel ostati anonimen.

Odločitev je bila del dnevnega reda zasedanja Sveta ministrov za gospodarstvo in finance držav članic EU. Dnevni red je predvideval takojšnji sprejem (brez razprave) sprememb v odločitvi o sankcijah »v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine«. Po poročanju TASS naj bi šlo za šest poslancev Državne dume, ki so jih izvolili na Krimu, pobudo za razširitev sankcij pa je dala Litva. Nove osebe pod sankcijami bodo kmalu objavljene v uradnem listu EU.

Individualne sankcije veljajo do 15. marca 2017, na seznamu je 146 državljanov Rusije in Ukrajine (uradne osebe Rusije, vodje DNR in LNR, predstavniki vojaških enot samorazglašenih republik) ter 37 pravnih oseb. Poleg teh so v veljavi tudi sankcije EU proti celim gospodarskim panogam v Rusiji in na Krimu, ki trenutno veljajo do 31. januarja oziroma 23. junija 2017.

Medtem so v javnost prišli podatki Ženevskega inštituta za mednarodne odnose in razvoj, ki kažejo, da imajo zaradi ruskih omejitev, ki so bile uvedene v odgovor na sankcije EU proti Rusiji, največ škode Estonija, Latvija in Litva. Po uvedbi ruskih »obratnih sankcij« se je trgovina v države izven EU v teh državah zmanjšala za 12,7%, 10,7% oziroma 9,1%. Slovenija je na 8. mestu s 6% padcem. Najmanj škode so imele države, kot so Ciper, Nizozemska, Italija, Švedska, Malta. 15 držav je imelo padec nižji od povprečja, ki je znašal 2,8%. Kot piše RIA Novosti, je na podatke med drugim povzel sodelavec poljskega zunanjega ministrstva Dominik Jankovski.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.