Washington Post in črni seznam v duhu »lova na čarovnice«

Washington Post je pred kratkim objavil članek o tem, kako naj bi ruska propaganda zavajala javnost s poplavo lažnih novic, pri tem pa se je pomembno skliceval na PropOrNot, ki med »rusko propagando« omenja tudi RBTH in celo Wikileaks. The Intercept v podrobni kritični analizi opaža, da je članek poln nepreverjenih dejstev in se sklicuje na vir, ki ni strokovno kredibilen. Ameriški portal zaključuje, da smo se očitno vrnili v čas McCarthyjevega »lova na čarovnice«, ko za verodostojno takoj obvelja vsaka divja teorija zarote, ki bi vključevala Rusijo in Putina.

Pred kratkim je Washington Post objavil članek o tem, kako naj bi plačana ruska propaganda s poplavo »lažnih novic« zavajala ameriško javnost in napadala ameriško demokracijo ter demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton, članek pa se je že znašel na udaru nekaterih kritik.

Ameriški časnik se skliceval tudi na raziskavo nevladne skupine PropOrNot, ki naj bi se ukvarjala z raziskovanjem zunanje politike, vojske in tehnologije. PropOrNot je objavil obsežen seznam strani, ki naj bi širile zavajajočo rusko propagando, med katerimi poleg RT in Sputnik najdemo tudi Russia Beyond the Headlines (RBTH) in celo Wikileaks. Na strani so zapisali, da naj bi do rezultatov prišli na podlagi »ročne in avtomatizirane analize« vsebine, časa, tehničnih indikatorjev in drugega poročanja, prvotno analizo pa naj bi nato potrdili z dodatnimi kriteriji.

»Washington Post sramotno promovira črni seznam v duhu McCarthyja od nove in skrivnostne skupine,« so naslovili članek na portalu The Intercept, ki kritizira to objavo. »Seznam kanalov za ruske dezinformacije vključuje WikiLeaks in Drudge Report, do Clintonove kritične levičarske spletne strani, kot so Truthout, Black Agenda Report, Truthdig ter Naked Capitalism, pa tudi libertarne portale, kot sta Antiwar.com in Ron Paul Institute,« so zapisali na portalu in opozorili, da je bila objava Washington Posta ena od najbolj razširjenih novic po družbenih omrežjih in najbolj brana novica na spletni strani časopisa, številni novinarji pa so jo imeli kar za šokantno razkritje.

»Vendar pa je članek poln očitno nepremišljenih in nedokazanih obtožb, v osnovi pa ga oblikujejo površne in lene novinarske taktike. Ni presenečenje, da je 'veliko novinarjev izpustilo to zgodbo', na kar je na BuzzFeed opozorila Sheera Frenkel. Njegove velike napake so same po sebi očitne. Vendar pa je Post radostno vztrajal pri zgodbi in jo agresivno promoviral, na čelu z izvršnim urednikom Martyjem Baronom,« razalaga The Intercept.

Portal nato opozarja, da časnik ni omenil niti ene konkretne osebe, ki bi sodelovala pri portalu in objavi poročila, ampak so vsi viri anonimni, zato ni mogoče preveriti, ali so »strokovnjaki« kredibilni avtorji. Matthew Ingram iz Fortune je opozoril, da ima portal svoj Twitter račun šele od avgusta, prvo objavo pa je objavil šele prejšnji mesec. Za porvh je PropOrNot kot svoje »zaveznice« navedel številne organizacije, ki so nato novinarjem zanikale, da bi sodelovale s tem portalom.

»Timberg iz Posta (avtor prispevka) v svojem članku ni dodal povezave do spletne strani PropOrNot. Če bi bralci imeli priložnost, da obiščejo stran, bi takoj postalo jasno, da ta skupina domnevnih strokovnjakov veliko bolj spominja na amatersko preigravanje primitivnih in plehkih propagandnih klišejev kot pa na resno vsebinsko analizo in strokovnost, da očitno pristransko promovira narativ Nata o svetu in da uporablja izredno dvomljive taktike v slogu McCarthyja o vrsti kritikov in drugače mislečih,« nadaljuje Intercept.

Kakšni pa so bili kriteriji, po katerem so na PropOrNot sestavili seznam? »Naši kriteriji temeljijo na obnašanju. To pomeni, da so značilnosti propagandnih kanalov motivacijsko-agnostični. Za to definicijo ni pomembno, ali so naštete strani zavestno usmerjali in plačevali ruski obveščevalci ali pa sploh niso vedele, da kadarkoli širijo rusko propagando. Če ustrezajo slednjim kriterijem, potem so vsaj bona-fide 'koristni idioti' ruskih obveščevalnih služb in so vredne nadaljnega spremljanja,« so zapisali na svoji strani.

In kako naj bi bila organizirana ta »ruska propaganda«? »Opažamo, da so celotni ruski napori vsaj srednje centralizirani, z več vzporednimi ruskimi projekti in operacijami vpliva, s katerimi usmerjajo produkcijo propagande skozi celo vrsto kanalov.« Ljudje naj bi bili vanjo različno vpleteni. »Nekateri ljudje se pristno ne zavedajo, da jih Rusija izrablja za ustvarjanje propagande, medtem ko se mnogi drugi tega popolnoma zavedajo,« piše na strani. V nadaljevanju članka je The Intercept objavil še nekaj twittow PropOrNot, ki izgledajo nekoliko otročje. Nič manj dvomljiva ni trditev, da naj bi Rusija »vstavila« 213 milijonov lažnih zgodb, saj za to ni nobene konsistentne metodologije in dokazov.

PropOrNot je pravzaprav kot »rusko propagando« navedel skoraj kogarkoli, ki je kritičen do obstoječe ameriške zunanje politike, medtem ko se sam v veliki meri sklicuje na osebe iz konzervativnih ali intervencionistično usmerjenih organizacij v ZDA, so opozorili pri The Intercept. »Še bolj zaskrbljujoče je, da površno novinarstvo Washingtona Posta kaže na splošen trend, v katerem je zdaj v ZDA v diskurzu dovoljena vsaka divja teorija zarote in napad v slogu McCarthyja, samo da sta vpleteni Rusija in Putin, tako kot je to držalo v petdesetih letih, ko so bile splošno razširjene zgodbe, kako Rusi dajejo strupe v ameriške vodovode ali infiltrirajo ameriške institucije. Vsaka zgodba proti Rusiji je takoj veljala za kredibilno, vsak, ki je povpraševal njeno verodostojnost ali dokaze pa je bil s strani zagovornikov deležen napadov, da so najmanj 'koristni idioti',« opozarjata kritična avtorja prispevka.

»Tako se je zgodba takoj razširila kot požar. Na desettisoče ljudi, morda na stotisoče ali celo milijone ljudi je to vsebino konzumiralo in verjelo, da je resnična, ker jim je to reklo toliko novinarjev in strokovnjakov. Nihče od teh, ki so jim to povedali, si ni vzel niti minute časa ali drobec energije, da bi preveril, ali je to sploh res. Zadovoljila jih je vera, da je res, saj so vedeli, da to koristi njihovim interesom, zato so to tudi sami prevzeli. To je bistvo tega, kako funkcionirajo lažne novice. Ironija največje vrste je, da je ta zgodba Washington Posta pokazala in razširila veliko več lažnih novic, kot jih je razkrila,« zaključuje Intercept.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.