Rusi so odpovedali hrvaško-ruski gospodarski forum

Ruski veleposlanik na Hrvaškem zaskrbljen glede prihodnjih odnosov med Rusijo in Hrvaško.

Rusi so odpovedali hrvaško-ruski gospodarski forum, ki bi moral potekati novembra, piše hrvaški Jutranji list.

Uradni razlog je pomanjkanje zanimanja za Hrvaško pri ruskih podjetnikih, odločitev pa je mogoče razumeti tudi v kontekstu poslabšanih odnosov med Rusijo in Hrvaško, ki so se te dni zaostrili z nastopom hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića v Ukrajini.

Plenković je v svojem predavanju v Kijevu poudaril, da bi lahko Hrvaška pomagala Ukrajini pri »ponovni integraciji okupiranega ozemlja« v Donbasu in na Krimu s svojimi izkušnjami iz ponovne integracije Slavonije v devetdesetih letih. O kontekstu teh izjav in reakciji v Rusiji danes podrobneje pišemo v daljšem prispevku.

Hrvaški premier je pozneje poskušal zmanjšati pomen ostrega odziva ruskega zunanjega ministrstva in je novinarjem rekel, da je »to samo sporočilo enega oddelka ruskega ministrstva za zunanje zadeve« ter dodal, da nanj ne namerava odgovoriti. Ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Azimov je v pogovoru za televizijo N1 opozoril, da je šlo pri ruskem opozorilu za uradno reakcijo Moskve na najvišji ravni: »To je bilo stališče Rusije, ne pa nekega oddelka na ministrstvu. To je uradno stališče Rusije in to morate razumeti.«

Veleposlanik Azimov je izrazil globoko skrb zaradi izjav premierja Plenkovića in povedal, da ga skrbijo prihodnji odnosi med Hrvaško in Rusijo. »Kot veleposlanik imam nalogo, da zmanjšam kakršnekoli posledice na minimum. Ni skrivnost, da se je blagovna menjava s Hrvaško zmanjšala za vsaj 50 odstotkov. To je katastrofa. V prvi vrsti so hrvaški izvozniki in kmetje tisti, ki trpijo,« je dejal veleposlanik.

Hrvaško-ruski gospodarski forum je odpovedan, ker ruski podjetniki nimajo interesa, da bi prišli na Hrvaško. Azimov meni, da zato, ker so ruski poslovneži zelo domoljubni in se ne strinjajo z evropskimi sankcijami. Dodal je, da se trudi po najboljših močeh, da »to, kar se je zgodilo med Rusijo in Hrvaško, ne bi vplivalo na rusko-hrvaške gospodarske odnose«.

Med razlogi za skrb je navedel tudi dejstvo, da Hrvaška že več kot eno leto nima svojega veleposlanika v Moskvi, kar se mu zdi nenormalno. Po drugi strani je dopustil možnost, da gre za tehnični problem, ki bi ga lahko rešili v naslednjem letu.

Veleposlanik je v reakciji na izjave Plenkovića komentiral tudi razmere v Ukrajini in opozoril, da Rusija ni okupirala Ukrajine in v Donbas nikoli ni pošiljala svoje vojske: »Trenutno problem Donbasa ni med Rusijo in Ukrajino, ampak med Kijevom in Donbasom. Kijev je tisti, ki krši dogovore iz Minska, ker so po dogovoru obljubljali avtonomijo regije Donbas, decentralizacijo in pomilostitev. Zgodilo se ni nič. Rusija spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine.«

Povedal je še, da Krima ni mogoče enačiti z Donbasom, saj je Krim Ukrajini dal šele Nikita Hruščov (leta 1953), za ponovno priključitev Rusiji pa je glasovalo tamkajšnje prebivalstvo na referendumu. »Tako se je Krim vrnil domov, to vprašanje je rešeno in se nikoli ne bo vrnil k Ukrajini,« je izjavil.

Poleg tega je še dodal, da je Rusiji žal, ker NATO krepi vojaško moč v baltskih državah na meji z Rusijo, kjer bo od leta 2018 sodelovala tudi Hrvaška, ki bo poslala vojake v Litvo. »Predpostavljam, da Hrvaška ni imela druge izbire, dobila je ukaz, da pošlje vojsko in je to morala narediti,« sklepa veleposlanik in dodaja, da ima Rusija Hrvaško še naprej za prijateljsko državo, kljub članstvu v EU in zvezi NATO.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.