V Rusiji je izbruhnila živahna polemika o Jelcin Centru v Jekaterinburgu, izobraževalno-kulturnem spominskem centru, ki skrbi za spomin na prvega predsednika Ruske federacije Borisa Jelcina in zgodovino prehoda iz Sovjetske zveze v postsovjetsko Rusijo. Polemiko je povzela ruska agencija TASS.
9. decembra je v Svetu federacije (zgornji dom ruskega parlamenta) potekalo parlamentarno zasedanje o strategiji državne kulturne politike do leta 2030. Tam je nastopil tudi filmski režiser in predsednik Ruskega kulturnega sklada Nikita Mihalkov, ki je med drugim negativno ocenil programsko delovanje omenjenega Jelcin-Centra in ga označil za »strup«, ki z »vsakodnevnimi injekcijami« kvari ljudi in njihovo predstavo o ruski zgodovini. Zavzel se je za to, da bi bilo potrebno popraviti smernice delovanja tega centra, da ne bi ideološko potvarjal zgodovinskega spomina. To sicer ni bila njegova prva kritika proti tej instituciji.
Na njegove izjave se je naslednji dan ostro odzvala Jelcinova vdova Naina Jelcina. Jelcina je obtožila Mihalkova, da širi laži in da sam niti enkrat ni bil v samem centru, ki ga tako kritizira. »Za razliko od Mihalkova sta v Jelcin Centru bila predsednik Vladimir Putin in premier države Dmitrij Medvedjev, ki sta v svojih nastopih dala visoko oceno tako centru kot njegovim ustanoviteljem,« je opozorila. »Videla sem ta muzej, večkrat sem ga obiskala in lahko rečem: tam ni nikakršnega lakiranja (potvarjanja) zgodovinske dobe, tam ni nobenih ocen – samo dokumenti, samo dejstva, samo pričevanja očividcev,« je še izjavila.
Dan pozneje so uporabniki družbenih omrežij spomnili, da je Mihalkov leta 1996 sam javno podpiral Jelcina, čigar spominski center sedaj kritizira, direktor centra Aleksander Drozdov pa je povabil Mihalkova, da sam dejansko obišče center. »Z veseljem bi mu pokazali eksponate, ki jih dobro pozna. Imamo nekaj zelo občutljivih dokumentov – pismo Mihalkova prvemu predsedniku kot njegovega zaupnika na volitvah. Nikita Sergejevič je vedno iskreno izražal svojo ljubezen do aktualne oblasti,« je javno povedal direktor.
Mihalkov je pozneje priznal, da ni bil v centru, a ima »jasno predstavo, kaj se tam dogaja«. Poleg tega se je opravičil, če je kogarkoli užalil s svojimi besedami, a hkrati dodal, da pri svojem mnenju vztraja. »Prepričan sem, da so vas zmedli in so interpretirali moje besede pod določenim zornim kotom. Nisem govoril o spominu na Borisa Jelcina in njegovem delu, ampak na to, kdo in kako sestavlja ter izvaja program dvomljive zgodovinske vsebine z dvomljivimi zgodovinskimi zaključki,« je zapisal v odprtem pismu. Centru se je nato pridružil še pokrajinski guverner Sverdlovske oblasti, ki je javno povabil Mihalkova, da vendarle obišče center, češ da nekoga ali nečesa ni mogoče soditi le na podlagi zgodb drugih ljudi.
Polemika se nadaljuje, saj je včeraj prišlo do novega preobrata, ko je kritičnega režiserja podprl ruski minister za kulturo Vladimir Medinski. Videopredstavitvi centra je v članku na portalu Zgodovina Rusije (Istorija Rossii) očital, da izpušča pomembna zgodovinska dejstva in nekako prikazuje Jelcina kot edini svetli lik v ruski zgodovini, medtem ko naj bi bila pretekla zgodovina temačna in polna nesmislov. Ne gre za drugačno mnenje, ampak za krčenje zgodovine na »primitivni slogan«, je bil kritičen Medinski.
Vodstvu Jelcin Centra ne glede na vse ta polemika pravzaprav koristi, saj so doživeli povečano zanimanje in povečan obisk, na spletni strani pa je bilo toliko obiskovalcev, da se je ta večkrat sesula.
Polemika se dogaja ob 25-letnici razpustitve Sovjetske zveze, ko se v javnosti še naprej krešejo mnenja, ali je morala Sovjetska zveza nujno propasti ali bi le-to bilo mogoče rešiti, pa tudi sodbe o tem, ali je razpad nekdanje skupne države dobra ali slaba stvar.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
