Al Džazira Balkans: O Trumpu, Rusiji, Črni gori in Natu
Odbor za zunanjo politiko ameriškega senata je soglasno odobril ratifikacijo Protokola o pristopanju Črne gore k zvezi Nato, kar je samo vmesni korak na poti do končnega akta, za katerega je potrebna dvotretjinska večina senatorjev, zato so se v Črni gori nekoliko oddahnili, so zapisali v uvodu članka. Dodali so, da je Protokol k pristopu Črne Gore ratificiralo že 22 od 28 članic Severnoatlantskega zavezništva. Zdaj se v Podgorici sprašujejo, ali bo širitev Nata ostala tudi v središču Trumpove zunanje politike, piše Al Džazira Balkans.
"To, da je bil protokol o pristopu Črne gore k Natu odobren v odboru za zunanjo politiko ameriškega senata, je jasno sporočilo, da želijo Združene države Amerike odločitev o tem sprejeti pred prihodom novega predsednika Bele hiše," je ocenil Jelko Kacin, slovenski veleposlanik v zavezništvu. "Menim, da obstaja strateški sporazum med odhajajočo, demokratsko administracijo, in prihajajočo, republikansko administracijo, da se ta proces čim prej konča," je pojasnil Kacin.
Tudi hrvaška predsednika Kolinka Grabar Kitarović je po vrniti iz ZDA dejala, da je v obdobju, ko v Beli hiši poteka tranzicija, zelo pomembno pozicioniranje določene države. »Trumpova administracija se bo osredotočila na Sirijo, na Irak, Iran, na odnose z Rusijo, zato je zelo pomembno, da nenehno poudarjamo pomen prostora jugovzhodne Evrope. Če bosta ZDA in EU izgubili fokus, potem obstaja velika verjetnost, da se bodo odnosi med državami še naprej zapletali in se bo proces pristopanja k članstvu v EU in Nato za naše sosede še bolj upočasnil," je prepričana.
»Rusija je ’alergična’, če v Nato vstopajo države, ki mejijo nanjo. To ni primer niti pri eni od držav jugovzhodne Evrope, zato ne verjamem, da bi lahko prišlo do kakšne nepredvidene upočasnitve njihovega približevanja evroatlantskim integracijam,« ocenjuje Tomislav Jakić, zunanjepolitični komentator in svetovalec nekdanjega hrvaškega predsednika Stjepana Mesića.
»Niti črnogorsko vodstvo nima več luksuza izbire, saj so že stopili na pot evroatlantskih integracij, zaradi česar plačujejo visoko ceno. Nedavni poskus državnega udara, ki so ga podpirali obskurni ruski naslovi, je odprl oči tudi nevtralnim črnogorskim politikom in zaprl vrata vrnitvi v vojaško nevtralnost. Črna gora je preveč majhna in nezaščitena, da bi bila lahko vojaško nevtralna,« ocenjuje analitik Mirza Hajrić.
Polona Frelih, nekdanja dopisnica Dela iz Moskve in urednica RBTH Slovenija, opozarja, da velik del črnogorskega prebivalstva ni naklonjen približevanju EU in Natu, zato poudarja, da je potrebno poslušati želje državljanov, če ne želimo, da se ponovi scenarij iz Ukrajine. Ta je sledil takrat, ko so navkljub nasprotovanju velikega dela prebivalstva na silo dosegli podpis sporazuma z EU, je pojasnila.
Po njenih besedah bi morale politične elite tako v Črni gori kot na vseh območjih nekdanje Jugoslavije bolj poslušati lastno prebivalstvo. V tem kontekstu je Frelihova citirala sporočilo ruskega analitika Fjodorja Lukjanova, ki ga je naslovil na Evropo: »Če se sam establišment ne bo mogel prilagoditi željam ljudi, populistov ne bo več mogoče zaustaviti.«
Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.