Poslanec Sejma (parlament v Litvi) Linas Balsys je med razpravo »Svet 2017: Pogled iz Vilne« izjavil, da bi se morala Litva skupaj z Evropsko unijo ukvarjati z »vprašanjem o odvzemu« Kaliningrajske oblasti od ozemlja Ruske federacije, poroča Baltnews.
Balsys je s tribune dejal, da se je Kaliningradu iztekel čas in da se po priključitvi Krima »povojni ureditvi v Evropi bliža konec«. »Čas uporabe nekdanjih ozemelj vzhodne Prusije se je za Rusko federacijo končal,« je izrekel poslanec, ki je dodal, da »Kaliningrada v Potsdamu ali Helsinkiju niso dali Rusiji v večno uporabo«.
Krim je postal del Rusije po referendumu marca 2014, ko se je za priključitev Rusiji opredelilo več kot 96% udeležencev. Kot spomni Vzgljad, so novinarji septembra vprašanje o vrnitvi Kaliningrada Nemčiji zastavili tudi Vladimirju Putinu. Putin je opozoril, da lahko ponovno premišljanje rezultatov druge svetovne vojne sproži nepredstavljive posledice. »Takrat ne bi bilo treba razpravljati samo o Kaliningradu, ampak o vseh nemških vzhodnih ozemljih, o Lvovu, ki je bil del Poljske, in tako dalje. Tukaj sta tudi Bolgarija in Romunija,« je dejal.
Na ideje litovskega poslanca je odgovoril ruski senator Vladimir Džabarov, ki v Svetu federacije opravlja funkcijo prvega namestnika predsednika odbora za mednarodne zadeve. Džabarov je Litvancu vrnil uslugo in mu predlagal, da bi Litva najprej Rusiji vrnila Vilensko pokrajino, ki je bila do leta 1917 del Ruskega imperija, med leti 1920 do 1939 pa del Poljske. »Naj najprej vrnejo to, kar so dobili od sovjetske oblasti,« je izjavil za RIA Novosti in izrazil mnenje, da želi poslanec iz Litve s takšnimi izjavami samo pritegniti pozornost.
Na te izjave se je odzvalo tudi litvansko zunanje ministrstvo, ki je poudarilo, da Litva nikoli ne bo prevpraševala statusa Kaliningrada in nima nobenih ozemeljskih teženj do svojih sosed, mejo med Rusijo in Litvo pa ureja sporazum, ki sta ga državi soglasno podpisali leta 1997.
Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.