Lukašenko spregovoril o sporih z Rusijo, obtožil Porošenka za konflikt v Donbasu

Lukašenko je zaradi uvedbe obmejnih območij obtožil Rusijo kršenja mednarodnih sporazumov, v Moskvi zvaračajo obtožbe in pozivajo Minsk, da pereča vprašanja rešujejo mirno in skozi delovne pogovore. Beloruski voditelj je odgovornost za zaostritev razmer v Donbasu pripisal ukrajinskemu predsedniku.

Predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko je Rusijo obtožil kršenja mednarodnih sporazumov zaradi vzpostavitve obmejnih območij, poroča RIA Novosti.

Gre za odločitev Rusije, da zaradi beloruske uvedbe brezviznega režima za državljane 80 držav na meji ponovno vzpostavi obmejna območja, in sicer v Pskovski, Smolenski in Brjanski oblasti. Ukrep bo začel veljati 7. februarja.

»Predstavljajte si: obstajajo pogodbe in sporazumi med državami. Nato pa neki minister, četudi je zelo močan, FSB-jevec in tako naprej, z eno potezo naredi križ čez vse dogovore in izda svoje ukaze […] Minister je z eno potezo vse to prečrtal. Je to normalno?« je bil beloruski voditelj kritičen na tiskovni konferenci v Minsku. Potezе Rusije je označil za »brezumne in nekoordinirane korake«, ki bodo škodili odnosom med državama, ki imata »že tako in tako zadosti problemov«.Beloruska stran je ukrep označila za notranjo zadevo Rusije in ni napovedala podobnih ukrepov s svoje strani.

V Kremlju so zanikali obtožbe in odgovorili, da ukrep ne ruši mejnega dogovora med državami. »Gre za uvedbo obmejnih območij, ki se skladajo z mejami pokrajin. To je povezano z nujno potrebno regulacijo obiskov obmejnih območij s strani državljanov tretjih držav,« so še pojasnili v službi za stike z javnostjo.

Rusija in Belorusija sta v preteklosti v okviru Zvezne države vzpostavili prost prehod preko meje med državama, zato je bil prisoten strah, da bi tujci, ki bi prispeli brez vize v Belorusijo, nelegalno vstopali v Rusko federacijo.

V Kremlju so odreagirali tudi na beloruske obtožbe glede financ in odgovorili, da je Rusija Belorusiji pomagala s krediti v vrednosti več kot 6 milijard dolarjev, ki so obremenili ruski državni proračun, Moskva pa Minsku še naprej nudi obsežno gospodarsko, politično in drugo pomoč.

Ob tem dodajajo, da se je Rusija po zaslugi necarinjene dobave nafte v Belorusijo med leti 2011 in 2015 odpovedala 22,3 milijardam dolarjev v proračunu. Sporna vprašanja morata Moskva in Minsk reševati po mirni poti, skozi delovne pogovore, so še pozvali v Kremlju, poroča RIA Novosti.

Lukašenko je protestiral tudi zaradi določenih omejitev Rusije na uvoz beloruskih kmetijsko-živilskih izdelkov in napovedal kazenski postopek proti vodji ruskega organa za kmetijski nadzor. Pri slednjem so odgovorili, da so vsi postopki potekali v skladu s pravili mednarodne trgovine in ni razlogov za takšno postopanje.

Na srečanju s predstavniki javnosti, domačih in tujih medijev je Lukašenko spregovoril tudi o dogajanju v jugovzhodni Ukrajini. Za zaostritev razmer je odgovornost pripisal predsedniku Petru Porošenku. Ob tem je dodal, da ostaja v dobrih odnosih z ukrajinskim predsednikom, piše Vzgljad.

Kot je poročala Meduza, je Lukašenko na današnji konferenci še komentiral, da so se odnosi med državama zaostrili zaradi strahu Rusije, da bi se Belorusija obrnila proti Zahodu. Zaradi sporov med državama glede dobave ruske nafte (beloruske pritožbe nad cenami in zmanjšan izvoz s strani Rusije) je napovedal, da se ji je pripravljen tudi odpovedati, »četudi bo to težko«.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.