Ministrstvo za zunanje zadeve odprlo posebno rubriko za »lažne novice« o Rusiji

Ministrstvo za zunanje zadeve je na svoji spletni strani odprlo posebno rubriko, posvečeno »lažnim novicam« o Rusiji. Informacijo je sporočila uradna predstavnica Marija Zaharova, poroča RIA Novosti.

»Gre za pobudo, ki smo jo omenili že 15. februarja, o odprtju posebne rubrike na uradni strani MZZ, ki bo prikazovala primere objavljenih gradiv, ki širijo neverodostojne informacije o Rusiji. Danes začenjamo s to rubriko,« je povedala na briefingu v Moskvi.

Na voljo je že prva serija objav, ki jo je mogoče najti na uradni strani MZZ pod rubriko Press-služba > Objave in demantirane informacije > Demantirane operacije > Primeri objav, ki širijo neverodostojne informacije o Rusiji. »Tukaj bomo objavljali primere propagandnih vnosov različnih medijskih virov, objavljali povezave do njihovih virov in tako naprej,« je pojasnila.

Zaenkrat lahko preberete uradno demantirane informacije o vračanju Edwarda Snowdna ameriškim oblastem, vpletenosti Rusije v državni udar v Črni gori, nameščanju ruskih raketnih sistemov v nasprotju z dogovori z ZDA, vmešavanju ruskih hekerjev v francoske volitve in o govoricah okoli preiskave vzrokov za smrt ruskega veleposlanika v OZN Vitalija Čurkina.

Zaharova je dejala, da se bo »rubrika na žalost redno dopolnjevala«. »Naloga je pokazati splošne tendence, glavne trende v objavljanju lažnih novic o naši državi in naredimo vse, da zaustavimo njihovo širjenje,« je dodala.

Večji boj proti lažnim informacijam je napovedalo tudi obrambno ministrstvo, ki je v okviru Oboroženih sil Ruske federacije ustanovilo posebne enote za informacijske operacije. Obrambni minister Sergej Šojgu je pojasnil, da to predstavlja »veliko bolj učinkovite in močnejše« orodje za kontrapropagando. »Propaganda mora biti pametna, pismena in učinkovita,« je dejal šef obrambnega resorja, poroča Interfaks.

Po besedah vodje odbora za obrambo v Državni dumi Vladimirja Šamanova takšne enote omogočajo boljšo zaščito pred hekerskimi napadi in odgovarjajo na sodobne potrebe na področju obrambe.

O ustanovitvi takšnih vojaških enot se je začelo govoriti že od leta 2012, a je sedaj šele prvič prišlo do uradne potrditve o dejanski ustanovitvi tovrstnih oddelkov, o katerih so ruski mediji namigovali že kar nekaj časa.

Časopis Kommersant je 10. januarja objavil mednarodno raziskavo podjetja Zecurion Analytics, po kateri Rusija spada med prvih pet držav na svetu po številčnosti in financiranju elektronsko-informacijskih vojaških enot z okoli 1000 pripadniki in 300 milijoni dolarjev. Vodja odbora Sveta federacije za obrambo in varnost Viktor Ozerjov je takrat za ta časnik izjavil, da v strukturi ruske vojske ni posebnih informacijskih enot, čeprav država ima jasno nalogo, da ščiti lastne informacije.

Ozerov je takrat poudaril, da se Rusija v mirnem času ne vmešava v nikogaršnje informacijske sisteme, niti vojaške niti civilne, mora pa biti pripravljena na morebitne nevarnosti od zunaj v primeru vojaškega konflikta. »Ni niti enega primera, da bi ruske oblasti namerno uničile nadzorne sisteme in se ukvarjale s pridobivanjem informacijskih virov na nezakonite načine. Obveščevalci so obstajali, obstajali in bodo obstajali. Vendar to ne pomeni, da morajo rušiti principe mirne koeksistence,« je dejal.

Informacije o obstoju takšnih enot sta januarja zavrnila tudi predstavnik odbora za obrambo v Državni dumi Aleksander Šerin in namestnik minista za vezi in množične komunikacije Aleksej Volin. Pri tem pa je prvi v pogovoru za Eho Moskvi odvrnil, da države, ki hočejo biti velesile, »seveda« razvijajo možnosti v tej smeri za potrebe vojaškega boja proti nasprotniku.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.