Rusija v balkanskem labirintu in reakcije MZZ na dogajanje na Balkanu

Večina narodov, ki so bili nekoč ponosni na vezi z Rusijo, ima danes slabe odnose z Moskvo, izjema so le Slovenci in Srbi. Uradna Moskva medtem opozarja na propagando iz Črne gore, destabilizirajoče vmešavanje Zahoda v dogajanje v Makedoniji in oskrunjenje spomenika v Bolgariji. V Republiki Srbski, ki je znotraj BiH razpeta med Zahodom in Vzhodom, pa je predsednik izražal skepso do integracij v EU in NATO.

Rusi v balkanskem labirintu se glasi naslov članka srbskega časnika Večernje novosti, v katerem avtor opaža, da so nekdanje jugoslovanske republike februarja letos pokazale cel spekter odnosov do političnega vodstva v Moskvi, od iskrenega zanimanja za sodelovanje preko trgovskega laskanja pa do najrazličnejših obtožb. »Rusija se je znašla v balkanskem političnem labirintu in samo tisti, ki pozna tukajšnje razmere, se lahko znajde v tej paradoksalni situaciji,« piše novinar Branko Vlahović v prispevku, ki so ga prevedli tudi v ruščino.

Slovenija, prva jugoslovanska članica EU in zveze NATO, prekrasno sodeluje z Rusijo, kar avtor označuje za zelo modro politično stališče, češ da »krepko jagnje hranita dve materi«. Putin in Pahor sta se v zadnjih petih letih srečala že petkrat, državi imata dobre gospodarske odnose. Avtor omenja slovenske posle v Ruski federaciji, zlasti v farmaciji, pa tudi dobavo ruskega plina in zanimanje Rusov za investicije v Sloveniji, denimo v železnice.

Drugi narodi, ki so bili nekoč ponosni na vezi z Rusijo, pa imajo danes v glavnem samo slabe odnose z Moskvo. Hrvaška tam niti nima svojega veleposlanika, medtem ko v Zagrebu ostro kritizirajo izjavo ruskega veleposlanika Azimova, prav tako pa so že dobro znane Plenkovićeve izjave o pomoči Ukrajini pri reintegraciji Donbasa s »hrvaškimi izkušnjami«.

V Bosni in Hercegovini je vse skupaj še bolj zapleteno. Bosansko in hrvaško politično vodstvo sta prepričana, da Moskva lobira za srbske interese, makedonsko pa zavzema ostro stališče, saj se v primeru kakršnegakoli zbliževanja boji ogorčenja Washingtona. Izjema v BiH sta Republika Srpska in njen predsednik Milorad Dodik, ki vzdržujeta odlične odnose z Rusijo.

Dodik je včeraj nastopil proti vstopu Bosne in Hercegovine v EU in NATO, o čemer je poročala RIA Novosti. Opozoril je, da EU za BiH in RS ni več tako zanimiva in privlačna kot nekoč, saj doživlja krizo. »Zdaj se srečujemo z izjavami Slovencev, da jim je žal za vstop v EU, določen evroskepticizem pa obstaja tudi med Hrvati,« je izjavil. Še toliko bolj kritičen je bil do vstopa v NATO, saj si je po njegovih besedah težko predstavljati, da bi Srbi v Republiki Srbski podprli vstop v zvezo, ki je še pred 20 leti metala bombe z obogatenim uranom, ki so poleg smrti in materialne škode pripomogle tudi k povečanju rakavih obolenj. Izrazil je pripravljenost za izvedbo referenduma, čeprav »res na Zahodu tega niso pripravljeni sprejeti, ker je jasno, kakšen bo rezultat«. Kot poroča Vzgljad, je Dodik tudi dejal, da so ga v preteklosti ameriški politični predstavniki ustrahovali. Na vrhuncu napetosti leta 2006, ko Dodik ni želel predati policije pod nadzor osrednjih oblasti BiH, naj bi mu namestnik državnega sekretarja Nicholas Burns rekel, da bodo v primeru nestrinjanja on in njegova družina »začutili na sebi silo Združenih držav Amerike«. Dodik je za konservativno televizijo Cargrad Rusijo označil za "garant stabilnosti na Balkanu in po vsem svetu".

Uradna Moskva pa se je odzvala na politično krizo v Makedoniji. V izjavi je Ministrstvo za zunanje zadeve opozorilo, da »Zahod preko albanske manjšine poskuša na oblast v Skopju pripeljati poraženo opozicijo, ki je podpisala ultimativne zahteve Albancev, ki spodkopavajo ustavno ureditev države«. Zahodne države so pozvali k prenehanju vmešavanja v notranje zadeve Makedonije in demokratičnemu prepuščanju odločitev državljanom samim, saj takšno delovanje Zahoda spodkopava stabilnost na Balkanu. Obsodili so tudi vpletenost Albanije in Kosova v dogajanje, poroča Sputnik. V sosednjo Bolgarijo pa so iz Moskve poslali protestno noto zaradi vandalizma nad spomenikom sovjetskemu vojaku-osvoboditelju Aljošo v bolgarskem mestu Plovdiv.

Vrnimo se k članku iz začetka tega prispevka. Avtor je zapisal, da se Rusija v odnosu do Balkanskih držav obnaša dokaj konstruktivno. Zavezala se je poplačilu starih sovjetskih dolgov do naslednic SFRJ in izrazila zanimanje za sodelovanje s celotno BiH, pri čemer podpira ureditev, ki jo je postavil Daytonski sporazum leta 1995.

Na zemljevidu Balkana je tudi Črna gora, ki je po pisanju Večernjih novosti primer, »kako lahko vodstvo spremeni tradicionalnega partnerja v sovražnika«. Obtožbe o ruski vpletenosti v poskus državnega udara je označil za »samo del propagandne vojne proti Rusiji«, ki so jo na ruskem zunanjem ministrstvu označili za »nič novega« in ob zavrnitvi poudarili, da za obtožbe o ruski vpletenosti ni nobenih dokazov. V Moskvi so mnenja, da poskuša Črna gora tako samo pospešiti proces vstopanja v zvezo NATO, ne glede na mnenje njenih državljanov.

»Ko vemo vse to, ni težko razumeti Putinovih besed, da je Srbija najbolj zvesta zaveznica Rusije na Balkanu. Stališče srbskega vodstva, da pod nobenim pritiskom noče uvajati sankcij, je balzam za rusko dušo. Rusiji prija tudi to, da v Beogradu jasno razumejo, da so za gradnjo Južnega toka politični, ne pa gospodarski vzgibi. Rusija ne namerava spreminjati svojih stališč do Kosova, vse špekulacije o kompromisih na račun priznanja Krima za rusko ozemlje pa nimajo podlage,« je zaključil avtor prispevka.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.