V Pomurski gospodarski zbornici (PGZ) so pojasnili, da je blagovna menjava med Rusijo in Slovenijo, pa tudi med Rusijo in Pomurjem, vsako leto šibkejša, kar povezujejo tudi s sankcijami EU proti Rusiji. Po njihovih podatkih Rusija v pomurskem izvozu predstavlja 0,15%, tja pa so izvozili »največ ročnega pnevmatskega in hidravličnega orodja, pripravkov, ki se uporabljajo kot krma za živali, poliacetalov, polietrov, smol, gradbenih proizvodov iz plastičnih mas, tesnil in ometov«.
»Za primerjavo: leta 2012 so največji del pomurskega izvoza v Rusijo še vedno predstavljali obleke, suknjiči in hlače, pred električnimi stroji, pomivalnimi in sušilnimi stroji za steklenice in stroji za spajkanje. Na ravni države je slovenski izvoz v Rusijo leta 2015 znašal 791 milijonov evrov, uvoz iz Rusije pa 229 milijonov evrov, kar je občutno manj kot v preteklih treh letih,« piše Večer.
A vendar: Za nekatere pomurske družbe je ruski trg zelo zanimiv. V Rusiji tako uspešno delujejo podjetja, kot so Lek Veterina, Kema Puconci, Vipoll iz Bučevcev in Planika iz Turnišča. Pri Kemi, ki izvaža izdelke v segmentu industrijskih tlakov, vodotesnih mas in izdelkov za sanacijo ter zaščito betona, so ruski trg označili za zelo specifičen, »že zaradi drugačne kulture in mentalitete ljudi«, pri pridobivanju poslov pa sta zelo pomembna osebni stik in druženje z ljudmi. Dobavitelj polnilnih linij Vipoll je denimo spomnil na specifiko ruske birokracije, a hkrati napovedal, da bodo zaradi izboljšanja tečaja rublja zagotovo povečali posle v Rusiji.
Kaj pa Rusi v Pomurju? Čeprav je poslov v tej smeri bistveno manj (eno od področij so denimo nepremičnine), pa ti kažejo drugačno dinamiko od pomurskega izvoza, saj ruski posli v tej slovenski regiji postopoma naraščajo.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
