Estonija zahteva od Rusije odškodnino za »leta sovjetske okupacije«

Estonski minister za pravosodje Urmas Rejnsalu je po pisanju časnika Postimees napovedal, da si bo Estonija še naprej prizadevala za izterjavo odškodnine od Rusije (kot naslednice Sovjetske zveze) zaradi škode v času »sovjetske okupacije«, poroča Regnum.

»Edina odločitev estonske vlade je bila sprejeta leta 2004 […] in je jasno zahtevala, da se poravna odškodnina zaradi okupacije Estonije v skladu z mednarodnim pravom, izvršna oblast Estonije pa se mora preko vlade ukvarjati s temi vprašanji,« je dejal za estonski časnik in ob zagotovil, da odločitev še vedno velja, saj je nobena poznejša vlada ni spreminjala ali preklicala, z zadevo pa se ukvarja posebna vladna komisija. Napovedal je, da bo Estonija pri svojih zahtevah tesno sodelovala z Latvijo in Litvo, ki sta bili po njegovih besedah do sedaj pri tej zadevi precej uspešni, da bodo vse tri države nastopile na skupni osnovi.

Tri pribaltske države so se Sovjetski zvezi priključile med drugo svetovno vojno leta 1940 in so postale tri sestavne republike ZSSR, postsovjetske vlade v teh državah pa obdobje od leta 1940 do leta 1991 smatrajo za čas okupacije, medtem ko sebe dojemajo kot naslednice držav med obema vojnama, ki so leta 1920 postale neodvisne od Sovjetske Rusije na podlagi pravice do samoodločbe. Iz tega deloma izhaja tudi negativen odnos do stotisoče Rusov, ki pogosto ne uživajo enakih pravic v primerjavi z večinskim prebivalstvom in jih mnogi v teh državah označujejo za »okupatorje«. Kot piše Regnum, je priključitev vendarle potekala po mirni poti in je med prebivalci in političnim vodstvom teh držav takrat uživala določeno podporo, sovjetski vojaki pa se niso srečali s srditim oboroženim odporom.

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.