Izvestija: Razočarani Rusi se vračajo v domovino

Lani se jih je v Rusijo vrnilo okoli 150 tisoč. Med njimi je 30 tisoč ljudi, ki so se vrnili iz Evropske unije, kjer so imeli težave z vključevanjem v družbo zaradi jezikovnih preprek ali negativnega odnosa do Rusov med prebivalci.

V letu 2016 se je iz tujine v domovino vrnilo skoraj 150 tisoč državljanov Ruske federacije, poroča časopis Izvestija, ki je v uredništvo prejel potrjene podatke notranjega ministrstva. Vračanje Rusov je stvar osebne odločitve in prilagajanja na življenje v tuji državi, deloma pa tudi rezultat državnega programa za pomoč pri prostovoljni preselitvi rojakov iz tujine v Rusijo.

Velik delež jih prihaja iz Skupnosti neodvisnih držav (večina držav nekdanje Sovjetske zveze), okoli 30 tisoč pa se jih je vrnilo iz Evropske unije, denimo iz Francije, Nemčije in Češke. Kot opaža avtor prispevka, so se iz EU mnogi vrnili domov zaradi poslabšanega odnosa do Rusije in Rusov, ki se je razvil po dogodkih v Ukrajini ter zaostritvi odnosov med Rusijo in Zahodom leta 2014. Pri tem imajo močno vlogo tudi tamkajšnji mediji, ki pogosto demonizirajo Rusijo oziroma jo prikazujejo kot nevarno in agresivno državo, ponekod so jo začeli primerjati celo z nacistično Nemčijo. V javnosti sta po pisanju novinarja nekako nastala dva tabora: močnejši zagovarja negativno stališče in trden odnos do Rusije, opozicija v manjšini pa želi ohraniti dobro ime Rusije.

»Razmere so v zadnjem času postale zares nevzdržne. Raven rusofobije je prišla do takšne stopnje, da se je po Pragi vozil avtoprevoznik s protiruskimi napisi, na ulici pa ti je lahko kdo kaj pripomnil, ker si govoril v ruskem jeziku. Ravno neozaveščeno sovraštvo do Rusije je bilo glavni motiv za to, da sem se po več kot 19 letih življenja na Češkem odločila, da se vrnem domov,« je za Izvestija povedala Natalija, ki je v Pragi delala kot direktorica umetnostne galerije.

»Informacije v večini medijev so že od začetka iznakažene, da bi prebivalce Evrope držali v strahu pred Rusijo. Ko si del skupine pod stalnim pritiskom, si bolj pripravljen braniti svojo nacijo ali državo, v tebi se začnejo krepiti patriotska čustva. Na koncu se naveličaš stalnega opravičevanja in se odločiš za vrnitev tja, kjer je zares tvoj dom. Težnje po vračanju so očitne, saj sam poznam več kot 20 ljudi, ki se nameravajo preseliti v Rusijo,« je povedal Jan iz Francije, ki je v Parizu živel več kot 20 let.

Rusi v tujini imajo težave z iskanjem zaposlitve zaradi neznanja jezika. Celo v pribaltskih državah so sprejeli vrsto zakonov, ki so otežili priložnosti za rusko govoreče prebivalstvo: V Latviji so denimo leta 2015 prepovedali pogovarjanje v ruščini na delovnem mestu. Vendar tudi v mnogih drugih državah, kjer takšnih zakonov ni, jezik predstavlja oviro. Mnogi Rusi se po preselitvi v Evropo zaradi neznanja jezika niso uspeli zaposliti na boljših delovnih mestih, za katera so kvalificirani, temveč so zaostali za domačimi konkurenti in zasedli nizko kvalificirana mesta. »V Nemčiji sem se začel zavedati, da imam tam veliko manj možnosti za zaposlitev kot v Rusiji. Dolgo sem živel v tujini in sem se začel zavedati, da se bom težko kdaj počutil kot Nemec,« je denimo komentiral Išhan, ki se je vrnil po 12 letih življenja v Münchnu in Berlinu.

Po podatkih ruskega notranjega ministrstva se je v domovino leta 2016 vrnilo 146 585 ljudi. Po besedah strokovnjakov se je kakšna tretjina vrnila zaradi političnih vzrokov, neuspešna integracija ruskojezičnega prebivalstva v zahodne družbe pa se je pokazala za pomemben dejavnik. Pritisk na Ruse je po pisanju novinarja postal opazno prisoten celo v bolj »prijateljskih« državah, kot sta Češka in Slovaška. Če ne bo prišli do bistvenih sprememb v političnih odnosih, se bo trend vračanja Rusov v domovino v letošnjem letu verjetno še bolj krepil.

Kot je lani povedal direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani Jurij Meteljov, v Sloveniji živi okoli 3 tisoč Rusov, njihovo priseljevanje v Slovenijo pa se je v zadnjih letih zmanjšalo.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.