Krim povečuje plinsko povezanost z Rusijo, spodbuja novosti v kulturi in turizmu

Energetika, razvoj verskega turizma, »podvodna kulturna dediščina« in šah so nekateri pojmi, ki zaznamujejo lokalno dogajanje na polotoku. Objavljamo tudi rezultate ankete, v kateri ste bralci izrazili svoje mnenje o priključitvi Krima k Rusiji.

Polotok Krim krepi svoje priključevanje na rusko energetsko omrežje. Član odbora ruske Državne dume za energetiko Mihail Šeremet je danes sporočil, da bi lahko zagotovili polno pokritost polotoka Krim z ruskim plinom do leta 2022.

Po nedavnih informacijah voditelja Republike Krim Sergeja Aksjonova je plinska pokritost trenutno 73%, a je na podeželju manjša od polovice. Za letos načrtujejo gradnjo plinovodov do 6 naselij v Bahčisarajskem in Sakskem okrožju, gradnjo 88-kilometrske mreže in nadaljnje razvijanje plinskih zmogljivosti v Kamenskem masivu v Simferopolu, poroča RIA Novosti.

Predsednik odbora Republike Krim za mednarodne zadeve Zaur Smirnov je za RIA Novosti pojasnil, da so se iz Ukrajine večkrat oglasili običajni prebivalci, ki so prosili oblasti na Krimu, naj zagotovijo dobavo električne energije v regije v južnem delu države, kjer čutijo negativne posledice ukrajinske energetske blokade polotoka. Ob tem je poudaril, da navadni ljudje na jugu Ukrajine še naprej želijo ohraniti dobre stike s Krimom, ne glede na odločitev o izstopu iz Ukrajine in priključitvi k Rusiji. V preteklosti že omenjeni Šeremet ni izključil možnosti, da bi lahko v prihodnosti, ko bodo dosežene potrebne zmogljivosti, elektriko s Krima zares izvažali v druge države.

Predsednik Ruske skupnosti na Krimu in član odbora Sveta federacije za mednarodne zadeve Sergej Cekov je medtem v Moskvi predstavil koncept, s katerim nameravajo oblasti na Krimu razvijati t. i. verski turizem. V okviru načrta želijo razvijati programe ekskurzij in romanj do pomembnih verskih objektov.

Po pisanju Moskovskega komsomolca je polotok pripomogel celo k nastanku novega ruskega zakonodajnega termina, ki ga prej še niso poznali. Gre za izraz »podvodna kulturna dediščina«, ki je povezana z najnovejšimi odkritji v Črnem morju blizu krimske obale.

Na Krimu je aktiven tudi mladi ruski šahovski velemojster Sergej Karjakin. V Simferopolu je odprl novo šahovsko šolo, po njem pa so hkrati na novo poimenovali tudi eno že obstoječo šolo v mestu, poroča Komsomolskaja pravda.

Samo iz teh lokalnih novic je moč videti, da se polotok vse bolj integrira v sestavo Rusije. Zadnji teden smo tudi vas, bralce, spraševali, kako vi gledate na dogodke leta 2014, ko je Krim zapustil Ukrajino in vstopil v Rusko federacijo.

Velika večina, 68.98%, vas je izrazila mnenje, da je bil vstop Krima v Rusko federacijo povsem legitimen proces, ki so ga podprli prebivalci na referendumu. 13.37% vprašanih je odgovorilo, da Rusija ni imela druge izbire, če je želela preprečiti prelivanje krvi na tem območju, kjer so Rusi v večini.

Z 9.09% je sledilo mnenje, da je Rusija preprosto izkoristila priložnost in si v bliskoviti akciji nazaj priborila strateško pomembno ozemlje. 4.28% pa sta prejela naslednja odgovora: mnenje, da je šlo za grobo kršitev prava in »krajo« ozemlja tuje države, ter mnenje, da proces ni terjal ene same smrtne žrtve, zato je govor o »ruski okupaciji« zgolj navadna demagogija.

Tokrat vas sprašujemo, kakšno je vaše mnenje o protestih proti korupciji, ki so se v nedeljo zgodili v Moskvi ter številnih drugih večjih in manjših mestih po Rusiji. Vabljeni k sodelovanju.

 

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.