Rasmussen ne izključuje zahodnega priznanja Krima kot »svobodne formacije«

Bivši generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen je na konferenci Hudsonovega inštituta izjavil, da ne izključuje zahodnega priznanja Krima kot »svobodne formacije«, hkrati je dejal, da so zahodne sankcije »nenamerno« okrepila ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Bivši generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen je na omenjeni konferenci, ki je bila posvečena ameriškim sankcijam proti Rusiji, zlasti oceni njihovega vpliva in stroškov, izjavil, da ne izključuje možnosti priznanja Krima kot “svobodne formacije”

Zavzel se je tudi za uvedbo novih sankcij proti Rusiji zaradi razmer v Ukrajini. »Rusija je nedavno priznala, da so separatisti prevzeli ukrajinska podjetja na vzhodu države. Mislim, da je zelo očitno, da je potrebno uvesti nove sankcije proti podjetjem, ki so bila vključena v razlastninjenje.” Poudaril je, da “sodeč po trenutnih pogovorih v Washingtonu že preučujejo uvedbo novih sankcij,” poroča portal Vzgljad.  

Anders Fogh Rasmussen, ki opravlja funkcijo svetovalca ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, je na taisti konferenci opozoril tudi, da so sankcije Zahoda proti Rusiji »nenamerno« okrepile Putina.

»Prepričan sem, da so gospodarske sankcije proti Rusiji v nekem smislu okrepile Putina, saj je ruska elita postala še bolj odvisna od Kremlja in Putina,«je dejal Rassmusen. Nadaljeval je, da so trenutno možnosti zunanjega financiranja zelo omejene, zato je elita povsem odvisna od »notranjega financiranja,« poroča RIA Novosti.

»Nenamerno smo okrepili Putina in elito v Rusiji napravili še bolj odvisno od njega in Kremlja. To so posledice. Ne glede na to smatramo, da so sankcije potrebne,« je izjavil Rasmussen.  

Krim je del Rusije postal po referendumu poleti leta 2014, ki so ga pripravili po državnem udaru v Ukrajini. Na njem je  95 odstotkov prebivalcev glasovalo za priključitev k Ruski federaciji.  

Zahod se je odzval z uvedbo sankcij proti ruskim podjetjem in državljanom, njihov umik pa povezujejo z uresničitvijo sporazuma iz Minska o končanju vojne v Donbasu.

Moskva je že večkrat zatrdila, da ni stranka v sporu, zato je ukinitev sankcij nesmiselno povezovati s sporazumom iz Minska. Poleg tega je Moskva v odgovor na sankcije uvedla prepoved na uvoz prehrambenih izdelkov iz držav, ki so proti njej uvedle sankcije.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.