RT: Zakaj hočeta Kazahstan in Kirgizija preiti s cirilice na latinico?

Predsednik Kazahstana namerava spremeniti pisavo kazahstanskega jezika s cirilice na latinico, nato pa so ta teden s podobnim predlogom nastopili tudi v kirgizijskem parlamentu. Toda takšne reforme imajo lahko skrite pasti, ki lahko sprožijo velik družbenih problemov, celo razkol družbe, poroča RT.

Kazahstan, ki uporablja cirilico od leta 1940, naj bi do konca leta 2018 razvil natančen načrt in prešel na novo pisavo do leta 2025. Predsednik Nazarbajev je sovjetsko uvedbo cirilice označil za politično dejanje, prehod na latinico pa utemeljuje s sodobnimi tehnologijami, družbo in komunikacije, zaradi katerih naj bi se državi bolj splačalo uporabljati latinico. Kazahstansko latinico so sicer uporabljali od konca 20. do 40. let 20. stoletja, danes pa jo uporabljajo med manjšino v Turčiji in nekaterih izseljenskih skupnostih na Zahodu.

V Kirgiziji je na podobno idejo prišel poslanec Kanibek Imanalijev iz stranke Ata Meken. Po njegovem prepričanju sicer trenutno ni denarja za prehod na latinico, bi pa to morala država storiti v 15-20 letih. Cirilico je spoštljivo označil za »našo intelektualno dediščino«, a v isti sapi dodal, da »bomo morali preiti na latinico do 30. ali 40. let, saj tako zahtevata čas in tehnološki razvoj«.

Politolog Leonid Krutakov je komentiral, da poskuša Kazahstan tako utrditi svojo državnost in identiteto ter se zbližati s turškim svetom, zlasti z Ankaro, ne bo pa začel zapostavljati ruskega prebivalstva in bo še naprej ohranjal prijateljske stike z rusko sosedo, ki ima velik gospodarski pomen za državo. Rusija in Kazahstan sta kot nalašč ravno danes med vrhom Evrazijske gospodarske skupnosti v Biškeku sporočila, da bosta še naprej sodelovali pri raziskovanju vesolja in uporabi kazahstanskega izstrelišča Bajkonur.

Jezikoslovec Andrej Kibrik z Ruske akademije znanosti je poudaril, da gre pri prehodu na latinico za popolnoma politično odločitev, ki nima jezikoslovne utemeljitve, saj kazahstanski jezik povsem funkcionira v okvirih cirilice. Še več, lahko bi nastali problemi pri mladi generaciji, ki se bo učila zgolj latinice in ne bo znala brati starejših tekstov svoje kulture v cirilici.

Analitik Aleksander Asafov je komentiral, da bo morda sprememba ugodna v političnem smislu, a bodo imeli običajni prebivalci zaradi sprememb samo težave. Pisava ne samo prenaša pomenov, ampak vpliva tudi na mentaliteto, prečrkovati bo potrebno ogromno dokumentov in okrnili se bodo znanstveni stiki z ruskimi kolegi, je opozoril.

Po razpadu Sovjetske zveze so se cirilici že odpovedali Moldavija ter tri države turških narodov: Azerbajdžan, Turkmenistan in Uzbekistan. Rezultati so različni: v Azerbajdžanu so se ljudje na latinico postopoma privadili, medtem ko se je v Uzbekistanu latinica prijela bolj formalno, v praksi pa je še vedno široko razširjena cirilica. V slednji državi je nastal tudi globok prepad med staro »cirilično« in mlado »latinično« generacijo – stara težje sledi novim informacijam, mladi ne morejo brati starejših knjig in tiska, ki so 60 let izhajali v cirilici, je pojasnil Kirbik.

Asafov je še pojasnil, da bo uvedba latinice gotovo zmanjšala vlogo ruske kulture v življenju teh držav, ki se je utrdila v časih Sovjetske zveze in je skozi ruski jezik združevala številne narode skupne države, s takšnimi jezikovnimi spremembami bi bile lahko te vezi okrnjene. Ruščina je bila vedno jezik komunikacije med različnimi narodi na sovjetskem prostoru in bo najbrž tako ostalo tudi v prihodnje, je prepričan.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.