Mednarodni denarni sklad je v poročilu o stanju svetovnega gospodarstva pred prihajajočimi zasedanji vodstvenih organov sklada in Svetovne banke izboljšal napoved gospodarske rasti Rusije v letošnjem letu.
Letos in leta 2018 naj bi rast predvidoma znašala 1,4 odstotka, medtem ko so prejšnji podatki napovedovali 1,1 oziroma 1,2 odstotka, poroča TASS, ki še spomni, da je ruska gospodarska rast v zadnjem letu stalno prekašala napovedi te organizacije.
Krepi se tudi vrednost ruske valute, saj je en evro trenutno vreden okoli 59 rubljev, ameriški dolar pa 56 rubljev. Predsednik države Vladimir Putin je včeraj na sestanku predlagal predsedniku vlade Dmitriju Medvedjevu, naj vlada zaradi krepitve rublja razmisli o dodatnih ukrepih za spodbujanje naložb v domače gospodarstvo. Putin je dejal, da so pogoji trenutno ugodni za uvoz visokih tehnologij, bodo pa sčasoma potrebne dodatne spodbude za ohranjanje privlačnosti naložb.
Medvedjev je spomnil, da se brezposelnost v Rusiji trenutno giblje v zastavljenih okvirih. »Upamo, da bo na nivoju 5% med ekonomski aktivnim prebivalstvom po metodologiji Mednarodne organizacije dela. Poleg tega moramo opozoriti, da povprečna brezposelnost v večini evropskih držav danes znaša okoli 10% med delovno aktivnim prebivalstvom. Torej, mi preko podpornih ukrepov vse držimo v razumnih okvirih,« je povedal premier in dodal, da sta tudi proračunski primanjkljaj in državni dolg na sprejemljivi ravni, država pa je prešla v gospodarsko rast, poroča Vzgljad.
Nekateri sicer opozarjajo na previdnost. Kot poroča Gazeta.ru, je zaščitnik pravic podjetij Boris Titov izjavil, da na ruskem valutnem trgu nastaja »finančni mehurček«, ki bi lahko sčasoma počil in privedel do drastičnega upada vrednosti rublja. Opozoril je, da so vrednost valute dvigovale tudi finančne špekulacije in bi lahko morebiten padec nato spet destabiliziral ekonomsko situacijo. Elemente »špekulativnega mehurčka« je na začetku meseca javilo že rusko Ministrstvo za finance.
V ruskem gospodarstvu pa je aktualno tudi vprašanje sankcij in odnosov s Turčijo. Po poročanju RIA Novosti so strokovnjaki Inštituta Gajdarja ter Ruske akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo ugotovili, da je zaradi »paradižnikove vojne« s Turčijo Rusija izgubila 1,5 milijarde dolarjev. Turčija je marca zavrnila uvoz iz Rusije brez carinskih dajatev, zaradi česar so ruski prodajalci prikrajšani za okoli pol milijarde dolarjev, ravno za toliko pa so leta 2014 Turki izvozili paradižnikov in kumar v Rusijo, ko so imeli kar 43% tržni delež – pozneje je Rusija uvedla embargo.
Ruska država je problem tega zmanjšanja v kmetijstvu reševala z operativno finančno podporo poljedelcem in investicijskimi projekti za gradnjo toplogrednih rastlinjakov, kar je prineslo dodatne finančne stroške.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
