Trump išče posebnega odposlanca za neposreden dialog z Rusijo o Ukrajini

Angela Merkel je med zadnjim obiskom v Washingtonu menda podprla pobudo, državni sekretar Rex Tillersom pa je nasledniku Victorie Nuland obljubil posebno ekipo sodelavcev, pišejo ameriški mediji. Ruski predsednik Vladimir Putin se je v začetku tedna o razmerah v Donbasu po telefonu pogovarjal z voditelji “normandijske četverice”.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa namerava imenovati posebnega odposlanca za situacijo v Ukrajini, ki bi se neposredno pogajal s pomočnikom ruskega predsednika, Vladislavom Surkovom, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na dva evropska uradnika.

Neimenovani zahodni diplomat je za BuzzFeed dejal, da je omenjeno pobudo podprla tudi Angela Merkel, ki je z ameriškim predsednikom o tem že razpravljala med obiskom v Washingtonu 17. marca. V skladu s poročilu je tudi državni sekretar Rex Tillerson pripravljen odobriti imenovanje odposlanca, poročajo ruski mediji.

Uradni ameriški predstavnik je potrdil, da predlog preučujejo, vendar pa zaenkrat niso sprejeli še nobenih odločitev.

V administraciji Baracka Obame se je s Surkovom o Ukrajini pogajala pomočnica državnega sekretarja Victoria Nuland. Zadnji sestanek med Nulandovo in Surkovom je potekal junija lani v Moskvi, poroča Vzgljad.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je sicer v torek o razmerah v Donbasu po telefonu pogovarjal z voditelji “normandijske četverice”: predsednikoma Ukrajine in Francije Françoisom Hollandom in Petrom Porošenkom, ter nemško kanclerko Angelo Merkel.

V telefonskem pogovoru so razpravljali o razmerah v Donbasu in izrazili upanje, da bo “normandijski format” obstal tudi po francoskih predsedniških volitvah.

Politiki so potrdil zavezanost celovitemu izvajanje sporazumov iz Minska in poudaril pomen spoštovanja velikonočnega premirje v regiji.

Voditelji so pozvali k hitri rešitvi vprašanj izmenjave aretiranih oseb v Donbasu po formula" vsi za vse” .

Kijev je bil v skladu s sporazumi iz Minska  do konca leta 2015 dolžen izvesti ustavno reformo. V skladu s predvidevanji bi morali biti ključni elementi ustavnih sprememb - decentralizacija in sprejetje zakona o posebnem statusu Donetska in Luganska, vendar Kijev ni izpolnil tega dela sporazuma, poroča RIA Novosti.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke