Kremeljski strokovnjaki napovedujejo rast populizma po zgledu Zahoda

Poročilo novoustanovljenega Strokovnega inštituta za družbene raziskave pri ruski predsedniški administraciji napoveduje krepitev populističnih sil v prihodnjih letih, ki bodo uporabljale množicam prijetno retoriko.

Sveže poročilo nedavno ustanovljenega Strokovnega inštituta za družbene raziskave pri ruski predsedniški administraciji napoveduje, da se bodo v prihodnjih letih v Rusiji okrepile populistične politične sile, podobno kot se je to zaradi gospodarske krize in novih tehnologij že dogajalo v Evropi in ZDA, poroča RBK.

Poročilo napoveduje bistveno krepitev takšnih sil v Rusiji čez šest do sedem let. Populizem je opisan predvsem kot nabor postopkov, privlačnih za množice, kot je izpostavljanje nasprotja med privilegiranimi razredi in »preprostimi državljani«, odpovedovanje odkrito ideološkim sloganom, razglašanje preprostih praktičnih rešitev, široka uporaba družbenih omrežij, kjer politiki vzpostavljajo osebni odnos z volivci, ter obljubljanje abstraktnih sprememb.

Politologi tega inštituta trdijo, da populizem povsod spodbujajo zlasti raztresena pozornost večine volivcev v sodobni informacijsko nasičeni družbi, utrujenost od prejšnjih volitev, ki niso prinesle sprememb, strukturne krize v gospodarstvu in zmanjševanje ekonomskih priložnosti za srednji razred, ki doživlja padanje življenjskega standarda in je vse bolj zadolžen.

Gleb Kuznecov iz omenjene organizacije je za RBK izjavil, da bodo »ta nabor tehnologij neizbežno izkoriščali tudi ruski politiki«, ki bi ga utegnili razvijati še hitreje, kot se je to dogajalo na Zahodu. Po njegovem prepričanju so bili protesti proti korupciji v ruskih mestih 26. marca viden prikaz tega, da obstajajo plodna tla za razvoj populistične politike, ki bo nagovarjala potrebe in želje večine. Kot svoje primere populizma v Rusiji je navedel župana Jekaterinburga, kampanjo proti guvernerju v Irkutsku, nekatere kandidate za septembrske občinske volitve v Moskvi, pa tudi voditelja ruske Liberalno-demokratske stranke (Žirinovski) in Komunistične partije (Zjuganov). Zgoraj omenjene pristope je predstavil tudi na primeru uspešne predsedniške kampanje Donalda Trumpa v ZDA.

Politolog Jevgenij Minčenko se je pridružil Kuznecovu in izjavil, da bi morali populistične prijeme v prihodnje preučevati in uporabljati tudi Kremelj ter »vsi razumni ljudje in politiki«, s čimer bi se zoperstavili takšnim silam, saj da so to »nova orodja, brez katerih ne gre«.

Politolog Vjačeslav Smirnov je opozoril, da pri populističnih politikih po prvotnem izbruhu veselja nastopi tudi razočaranje, saj je »populizem prazen program, preprosto obljubljanje sprememb«. Nasproti zmagovitemu populističnemu politiku, ki je lahko najprej na dobrem glasu tudi zaradi dejavnikov, za katere sploh nima zaslug (npr. neodvisnega dviga cen nafte, ki prinesejo izboljšanje standarda), lahko po poznejšem razočaranju sčasoma spet nastopi neki drugi, novi populistični politik z istim pristopom. Pozval je, naj se populizma ne smatra za »univerzalno zdravilo«, saj je sredstvo »tako dobrih kot slabih politikov«.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.