Na Krimu zavrnili legalizacijo Medžlisa in okrepili sodelovanje z Donbasom

Predstavnik republiške vlade je poudaril, da imajo pripadniki Krimskih Tatarov zadosti možnosti za ustanavljanje drugih organizacij za zaščito svojih interesov, ki jih je že zdaj več kot deset.

Vodja odbora za mednarodne odnose in deportirane državljane pri vladi Republike Krim Zaur Smirnov je izjavil, da oblasti še naprej niso pripravljene ponovno legalizirati organizacije Medžlis krimsko-tatarskega naroda, ki ga je rusko sodstvo označilo za ekstremistično organizacijo, sama pa sebe označuje za predstavniško telo Krimskih Tatarov.

Vprašanje morebitne ponovne legalizacije je povezano z nedavno odločitvijo Sodišča OZN, ki je delno ugodilo ukrajinski tožbi proti Rusiji glede kršenja mednarodne konvencije o odpravi rasne diskriminacije in pozvalo Rusijo, naj »ne omejuje pravic Krimskih Tatarov do ohranitve predstavniških institucij, vključno z Medžlisom«.

»Ne bomo pod pritiskom od zunaj dovolili dejavnosti organizacije, ki so jo diskreditirali njeni voditelji,« je izjavil krimski uradnik in poudaril, da imajo Krimski Tatari za zaščito in promocijo svojih interesov zadosti možnosti za ustanavljanje drugih civilnih organizacij, ki jih je trenutno v Republiki Krim več kot deset, poroča Govorit Moskva.

Medtem je osem podjetij s polotoka Krim ter iz samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk na gospodarskem forumu na Jalti podpisalo nove sporazume o gospodarskem sodelovanju. Poslanec Državne dume in koordinator integracijskega odbora Rusija – Donbas Andrej Kozenko je pojasnil, da gre predvsem za dobavo živil, medtem ko nameravajo iz Donbasa kmalu voziti specializirano opremo za dvigala in letališča.

S Krima na ozemlje pod nadzorom upornikov v Donbasu že zdaj dobavljajo otroško hrano, gospodinjske kemikalije in druge vsakdanje potrebščine, poleg živil pa bi lahko v prihodnje dobavljali tudi industrijsko blago, je še pojasnil Kozenko, poroča Krim Press.

Po poročanju portala Gazeta.ru so poleg ruskih državljanov na forumu sodelovali delegati iz 46 držav, tudi politiki iz držav Evropske unije, kot so Avstrija, Italija, Romunija in Ciper. Med temi so nekateri odkrito podprli status Krima kot dela Rusije, spet drugi so se raje izogibali perečim političnim vprašanjem in poskušali govoriti "zgolj o gospodarstvu". Nasploh so se pri diskusijah na forumu poskušali koncentrirati na konkretna gospodarska vprašanja in čim manj, kolikor je le mogoče, omenjati politične vidike. Predstavniki republiških in državnih oblasti so tako na primer govorili predvsem o državni podpori pri razvoju infrastrukture in logistike ter o izobraževanju.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.