Lavrov o prekinitvi dialoga z zvezo NATO: Zamerili so, ker niso dobili Ukrajine

Sergej Lavrov

Sergej Lavrov

Reuters
Severnoatlantsko zavezništvo je zamrznilo svoje odnose z Rusijo zaradi neuspehov pri prizadevanjih za priključitev Ukrajine v svojo orbito, je izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

»Natovci so zamerili, ker njihov projekt za popolno vključitev Ukrajine v svoje območje vpliva, priključitev Ukrajine v Severnoatlantsko zavezništvo ter priključitev Krima v svoje načrte za vojaško obkolitev Ruske federacije ni uspel ... Zaradi zamere do tega objektivnega zgodovinskega dejstva so zamrznili vse to, kar nas je združevalo, tudi v protiterorističnem boju,« je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov v intervjuju za televizijo Mir, ki ga povzemajo pri agenciji RIA Novosti.

Po njegovih besedah sedaj NATO poskuša obnoviti dialog z Rusijo, a na politike iz držav članic močno pritiska »agresivna manjšina«, ki kljub gospodarski škodi in škodi državljanskim interesom »kategorično nasprotuje normalizaciji odnosov z Rusijo«. Hkrati je prepričan, da se te težnje na splošno vendarle postopoma zmanjšujejo. Poudaril je, da se Moskva ne vmešava v notranje razprave v EU o odnosih z Rusijo, jih pa spremlja.

Dejal je, da je Moskva pripravljena sodelovati v dialogu z zvezo NATO, toda zgolj na osnovi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja interesov in iskanja ravnotežja med njimi, pri čemer »bomo seveda govorili o tistih temah, ki so sprejemljive za vse.«

Glede Ukrajine je še izjavil, da Kijev sabotira mirovne dogovore iz Minska in organizira oborožene provokacije ob razmerjitveni črti z uporniki v regiji Donbas na vzhodu države.

Po pisanju RIA Novosti se je Ukrajina decembra 2014 odpovedala svojemu nevtralnemu (neblokovskemu) statusu in izrazila interes za priključitev zvezi NATO. V zavezništvu zagovarjajo stališče, da so ji vrata odprta, a mora država še izpolniti določene kriterije, kar zahteva svoj čas. NATO prav tako ni naklonjen sprejemanju držav, ki imajo ozemeljske spore, kar zaradi stališč glede Krima ne velja za Ukrajino.

Lavrov je NATO primerjal z Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (OPKV), ki jo sestavljajo Rusija, Belorusija, Armenija, Kazahstan, Kirgizija in Tadžikistan. Po njegovih besedah OPKV v svoji strategiji ne opredeljuje konkretnih nasprotnikov, medtem ko NATO jasno za svojo nasprotnico in grožnjo označuje Rusijo. Dodal je, da NATO zaenkrat ne želi priznavati vloge OPKV, čeprav je organizacija priznana v OZN in OVSE, dosedanji poskusi dialoga med zvezama pa so bili neuspešni.

Spregovoril je tudi o srečanju med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom. Poudaril je, da je potrebno dobro pripraviti vsebino samih pogovorov, da ne bo srečanje samo neka senzacija, ampak bo prinesla tudi vsebinske rezultate. »Rusija in ZDA tako močno vplivata na mednarodno stabilnost in varnost, da se bodo od takšnih srečanj vsekakor pričakovali rezultati. Da bi bilo temu tako, ga moramo dobro pripraviti. Sedaj se ukvarjamo s tem,« je razložil Lavrov.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.