IFIMES: Stabilizacija ali destabilizacija Balkana?

Nedavni protesti v Makedoniji

Nedavni protesti v Makedoniji

Reuters
Večina naših bralcev ocenjuje, da so napetosti v Makedoniji kombinacija različnih faktorjev: pokvarjenosti domačih elit, zunanjega vmešavanja in etničnih napetosti ( 73.17% ).

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) v članku z naslovom Stabilizacija ali destabilizacija Balkana špekulira, da ni nobeno naključje, da so se istočasno pojavile napetosti med Srbijo in Kosovom, Srbijo in Hrvaško ter znotraj Bosne in Hercegovine in Makedonije. Po mnenju njihovega strokovnjaka gre za del širše geopolitične strategije “Zahoda”, ki si prizadeva za destabilizacijo pasu med Nemčijo in Rusijo (tudi Balkana).

Dr. Zlatko Hadžidedić v članku z naslovom Stabilizacija ali destabilizacija Balkana pod drobnogled vzame članek nekdanjega britanskega diplomata Timothyja Lessa v reviji Foreign Affairs. Nekdanji diplomat, ki je delal tudi v Republiki Srbski in Makedoniji, se med drugim zavzema za Veliko Srbijo, ki bi vključila tudi Republiko Srbsko in Črno goro, Veliko Hrvaško, ki bi vključevala tudi bodočo hrvaško entiteto v Bosni in Hercegovini ter Veliko Albanijo, ki naj bi zajela tako Kosovo kot zahodno Makedonijo. Z argumentom, da so večetnične države nefunkcionalne.

Dr. Hadžidedić v članku poudarja, da so se hkrati z Lessovim člankom začele tudi napetosti na Balkanu. “Naraščanje napetosti težko zavrnemo kot naključje, saj je dejstvo, da je balkanske voditelje zelo lahko hujskati drugega proti drugemu, če prejmejo signal, da veliki globalni igralci načrtujejo novo preurejanje regije, pa najsi bo to resnica ali pa laž….. Del te kampanje je tudi sistematično širjenje govoric po vsej Evropi, da je vojna na Balkanu neizogibna in da se bo zgodila leta 2017,“ je kritičen strokovnjak.

Dodaja, da britanski establišment zagovarja velike multietnične države na Balkanu, ker naj bi to zagotovilo večjo stabilnost na Balkanu, izginotje Bosne in Makedonije pa bi bila samo kolateralna škoda. Hkrati opozarja, da  omenjeni krogi kot svojo  temeljno geopolitično doktrino navajajo delo Halforda Mackinderja, ki je med svoje glavne geopolitične cilje uvrščal destabilizacijo pasu med Nemčijo in Rusijo.

Da je Rusija glavni krivec za vrenja v Makedoniji, smo v zadnjem času lahko prebrali v številnih zahodnih medijih, zato smo vas vprašali za mnenje.

73,17 odstotkov vas je odgovorilo, da so napetosti v Makedoniji kombinacija različnih faktorjev: pokvarjenosti domačih elit, zunanjega vmešavanja in etničnih napetosti.  S 16,26 odstotki sledi odgovor, da je Rusija za Zahod kot vedno priročni krivec, v resnici pa se ne vmešava v notranjepolitične zadeve. 4.88 odstotka glasov je prejel odgovor, da je kriza v Makedoniji izključno posledica klientelizma in patologije makedonske strankarske politike, z 3.22 odstotki sledi odgovor, da je Rusija v Makedoniji jasno podprla desnosredinske nacionaliste, na zadnjem mestu pa je trditev, da je Rusija z izjavo, da je kriza v Makedoniji produkt Zahoda, samo še prilila olja na ogenj. ( 2.44%)

 

V tokratni anketi vas sprašujemo, ali se še danes poznajo dosežki II. svetovne vojne. Vabljeni k sodelovanju. 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke