HRW: Ukrajinska blokada ruskih medijev in spletnih strani krši svobodo govora

Reuters
Mednarodne organizacije se različno odzivajo na ukrajinske sankcije proti ruskim medijem, podjetjem in spletnim portalom, v Lugansku pa je uporniški voditelj izjavil, da bi se vrnili pod Ukrajino zgolj v primeru, da se zamenja vladajoča politična garnitura.

Različne mednarodne organizacije se odzivajo na ukrajinske sankcije proti ruskim medijem, družbenim omrežjem, iskalniku Yandex, elektronski pošti Mail.ru, Laboratoriju Kasperski in drugim podjetjem, ki so jih na ruskem zunanjem ministrstvu že včeraj označili za cenzuro iz političnih razlogov.

Kot poroča Strana.ua, je organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch potezo označila za »strašen udarec svobodi govora«, ki krši pravice Ukrajincev do informacij. Predstavnica organizacije Tanja Cooper je pozvala EU in druge mednarodne partnerje, naj takoj pozovejo Ukrajino, da ukine te ukrepe. Kot poroča Vzgljad, so se podobno odzvali tudi na nemškem zunanjem ministrstvu, kjer so blokiranje ruskih spletnih strani označili za oviranje svobode tiska, ki je v nasprotju z vrednotami Evropske unije, četudi Ukrajina trenutno ni uradna kandidatka za vstop v EU.

V evropskem parlamentu so sicer ravno danes podpisali dokument, ki potrjuje uvedbo brezviznega režima med Ukrajino in EU, kar je ukrajinski predsednik Petro Porošenko na današnji tiskovki označil za "poslovitev od ruskega imperija" in "vrnitev v evropsko družino".

Nasprotno so se odzvali pri zvezi NATO, kjer so po poročanju agencije TASS izjavili, da gre pri ukrepu za vprašanje nacionalne varnosti in ne za vprašanje svobode govora, kar »je ukrajinska vlada dala jasno vedeti«. Ob tem so izrazili prepričanje, da bo Ukrajina spoštovala mednarodne obveznosti glede svobode govora in človekovih pravic.

Blokada ruskih virov tudi ni ravno poceni. Predsednik uprave internet zveze Ukrajine Aleksander Fedijenko je po pisanju Rossijske gazete izjavil, da bodo blokirali ves avtonomni sistem, a katerih temeljijo blokirani spletni kanali, za kar bo Ukrajina po njegovih ocenah potrebovala dve leti in milijardo dolarjev.

Še vedno je aktualno tudi vprašanje Donbasa, ki je območje konflikta med ukrajinskimi silami in uporniki. Voditelj samooklicane Luganske narodne republike (LNR) Igor Plotnici je za Izvestija izjavil, da se je LNR pripravljena vrniti v sestavo Ukrajine, toda le v primeru, če se bo v državi zamenjala vladajoča garnitura, ki jo je označil za »neonacistični režim, ki ni vsa Ukrajina, ni ves narod«. »Razumemo, da tam obstajajo zdrave sile, ki nas ne samo podpirajo, ampak nam bodo šle nasproti, ko bo čas za to. Slej kot prej jim bomo odpustili, toda šele potem, ko se bodo pokesali,« citira poudarek iz intervjuja RIA Novosti.

Lugansko narodno republiko so razglasili po referendumu maja 2014, voditelji LNR pa so večkrat izrazili interes za priključitev k Rusiji ter združevanje z Doneško narodno republiko (DNR) v »Novorusijo«. LNR je mednarodno nepriznana, kot samostojno državo jo priznava le Južna Osetija, ki pa je tudi sama le delno mednarodno priznana, so še zapisali pri ruski agenciji.

Ukrajinski obrambni minister Stepan Poltorak je sicer za Deutsche Welle sedaj dejal, da Kijev ne razmišlja o vrnitvi ozemelj DNR in LNR s silo, v nasprotju z nekaterimi izjavami v preteklosti. V intervjuju je še izjavil, da je v času t. i. »protiteroristične operacije« Kijeva v jugovzhodni Ukrajini do sedaj umrlo 2655 ukrajinskih vojakov, več kot 10 tisoč vseh Ukrajincev, še več kot 20 tisoč jih je bilo ranjenih. Ruska stran večkrat opozarja, da se Kijev ne drži političnega dela dogovorov sporazumov iz Minska, ki med drugim predvideva določeno stopnjo avtonomije Doneške in Luganske oblasti v okviru Ukrajine.

V svežem paketu ukrajinskih sankcij so kot pravne osebe na črnem seznamu omenjeni tudi oddelki vojaških enot DNR in LNR. Ruska Komsomolska pravda tako piše, da je s tem Porošenko pravno gledano pravzaprav legalno priznal uporniške vojaške formacije.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.