Vodilni ekonomist navedel pet mitov o rasti ruskega gospodarstva

Predsednik Centra za strateški razvoj in nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin je v članku za Kommersant navedel pet mitov, ki jim po njegovem mnenju Rusija ne sme podleči pri načrtovanju gospodarske rasti. V glavnem kritizira finančne vzvode, ki bi prinesli predvsem kratkoročne gospodarske koristi, ter poziva k politikam, ki naj bi zagotavljale učinkovitost in stabilnost ruskega gospodarstva na dolgi rok.

Za prvi mit je označil prepričanje, da državi in centralni banki ni več potrebno sistematično nadzorovati inflacije preko monetarne politike, češ da je inflacijo mogoče nadzorovati že z »nemonetarnimi politikami«, npr. z omejevanjem monopolnih tarif. Opozoril je, da bo v resnici pomembno vsako povečevanje cen zaradi večjih stroškov, med drugim tudi zaradi morebitne izgube vrednosti nacionalne valute. Masa denarja v obtoku bo neizogibno vplivala tudi na vse ostale dejavnike, ki jih imajo mnogi za nemonetarne, je dejal ekonomist.

Kot drugi mit je označil prepričanje, da gospodarsko rast zadržuje pomanjkanje denarja in bi bilo zaradi tega treba omogočiti več denarne ponudbe (novi viri posojil ipd.). Sam je izrazil prepričanje, da je pomembno predvsem, da bo finančni sistem ustvarjal nove vire sredstev, manjša količina denarja v obtoku pa je posledica in ne vzrok pomanjkanja sredstev.

Za tretji mit je označil prepričanje, da bo mogoče gospodarsko rast zagnati že s politiko spuščanja splošne obrestne mere in zagonom trenutno neaktivnih proizvodnih kapacitet. Kudrin pravi, da zaradi obstoja neizkoriščenih kapacitet še ni treba »streljati s težkim topom« denarja, ki bi lahko spodbudil preveliko inflacijo. Dopustil je možnost državnih subvencij, a opozoril, da lahko ta »polenijo« podjetja, ki zaradi državnega denarja ne bodo imela spodbud za povečanje lastne učinkovitosti.

Zavrnil je tudi možnost t. i. »kvantitativnega sproščanja« preko poceni pretoka novega denarja v finančni sistem, kot so to počeli v ZDA, na Japonskem in v evroobmočju. Prepričan je, da bi v konkretnem ruskem primeru takšna politika pospešila inflacijo in povečala pritisk na vrednost rublja, kar bi imelo negativne posledice.

Kot zadnjo možnost je Kudrin zavrnil vrnitev centralne banke k aktivni valutni politiki, ki bi vključevala tudi namerno nizek fiksen tečaj rublja, ki naj bi spodbujal konkurenčen izvoz. Prepričan je, da bi takšen ukrep mogoče »za nekaj časa ustvaril iluzijo stabilnosti«, a bi se na srednji rok pojavila kriza v plačilni bilanci. »Na koncu bi samo naraščala odvisnost od pogojev na tržišču, ki je prisotna zaradi prevlade surovin v strukturi izvoza,« je dejal in izrazil prepričanje, da plavajoč tečaj rublja omogoča gospodarstvu, da se bolje prilagaja novim spreminjajočim se razmeram in doseže boljše ravnovesje.

Ekonomisti takšne in drugačne predloge navajajo po poslanici Vladimirja Putina, ki je obema domoma ruskega parlamenta naročil, naj pripravita program razvoja ruskega gospodarstva do leta 2025. Cilj takšnega programa bo prehiteti svetovno raven rasti, povečati produktivnost dela in zaposlenost. Svoj osnutek je pripravil tudi omenjeni Center za strateške pobude, ki poleg tega predloga razmišlja še o pokojninski reformi, reformi državne uprave, povečanju denarja za izobraževanje in zdravstvo na račun vojske in sociale, davčni reformi in pristopih za uravnoteženje proračuna, poroča RIA Novosti.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.