Protiteroristične akcije v Moskvi in na Krimu,ki ga primerjajo s Severnim Ciprom

V Moskvi so prijeli štiri ljudi, osumljene pripravljanja terorističnih napadov v Moskvi, na Krimu pa so uspešno izvedli protiteroristične vaje, kjer so demonstrirali tudi novo oklepno vozilo. Polotok je bil danes tudi predmet primerjav s situacijo na Cipru, ki ga na severu nadzorujejo oblasti nepriznane turške republike.

FSB je sporočil, da so danes v Zahodnem administrativnem okrožju v ruski prestolnici prijeli štiri državljane Rusije in držav srednje Azije, ki so načrtovali teroristične napade na javno transportno infrastrukturo v Moskvi. Izkazalo se je, da so povezani z Islamsko državo, njihovi nadrejeni pa se nahajajo v Siriji, piše Rossijskaja gazeta.

Po informacijah tajne službe je četverica v najetem stanovanju izdelovala svoja eksplozivna sredstva domače izdelave. Med hišno preiskavo so poleg pripravljene bombe s šrapneli odkrili tudi avtomatske puške, strelivo, granate, literaturo in videoposnetke »ekstremističnih in terorističnih nazorov«.

Na Krimu so medtem potekale protiteroristične vaje, med katerimi so pripadniki Posebnih enot FSB prikazali sposobnosti novih oklepnih vozil Faljkatus, poroča Vzgljad, ki povzema lokalno agencijo Kriminform.

Pri vajah, na katerih so simulirali osvoboditev ujetnikov iz enega od penzionov v mestu Evpatorija ter osvoboditev naftnih objektov Černomorneftegaza na obali Črnega morja, so poleg oklepnih vozil sodelovali tudi novi robotizirani kompleksi, padalci iz helikopterjev in ostrostrelci, uporabljena je bila plezalna oprema in sredstva za premagovanje ovir. Zgoraj omenjeno oklepno vozilo se je pojavilo že aprila lani na posnetku z vaj v Dagestanu, še prej, februarja 2016 pa je šef FSB-ja Aleksander Bortnikov predstavil vozilo predsedniku Putinu, so še spomnili pri Vzgljadu.

Isti portal danes poroča, da je o Krimu govoril tudi generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Poročevalec agencije TASS, ki mu je zastavil novinarsko vprašanje, je namreč status polotoka primerjal z mednarodno nepriznanim Severnim Ciprom, ki je od leta 1974 pod turškim nadzorom.

»Toda Severni Ciper ni doživel aneksije s strani druge evropske države … Če postavite takšen primer, se potem strinjate, da je bil Krim aneksiran na silo,« je odgovoril Stoltenberg. Rusijo je pozval, naj »spoštuje (ukrajinske) meje« in »preneha podpirati seperatiste (upornike v vzhodni Ukrajini«, kar bi po njegovem prepričanju predstavljalo »najpomembnejši korak za izboljšanje odnosov med Rusijo in NATO«.

Uradna Moskva je sicer večkrat na vseh nivojih zavrnila obtožbe o vmešavanju v konflikt v vzhodni Ukrajini, ki ga označuje za notranji ukrajinski konflikt. Od zveze NATO zahteva dokaze za tovrstne obtožbe.

To ni prva ruska primerjava med Krimom in Turško republiko Severni Ciper. Ko je maja lani Turčija obtožila Rusijo »okupacije Krima«, je predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova Ankari vrnila z isto primerjavo.

Sam Stoltenberg je marca letos Turčijo označil za državo, ki ima najmanj trenj in napetosti z Rusijo v vsej zvezi NATO.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke