Ruski vpliv na Balkanu in Kosovo kot »iskra v sodu smodnika«

Priština, Kosovo.

Priština, Kosovo.

Flickr
Objavljamo razmišljanje ruske urednice o izrednih parlamentarnih volitvah na Kosovu in rezultate tedenske ankete, kjer ste bralci komentirali vpliv Rusije na Balkanu.

Volitve na Kosovu, ki v Rusiji še vedno velja za samooklicano in nepriznano republiko, so zanimiv pojav že same po sebi, saj se lahko zelo tičejo vprašanja stabilnosti na Balkanu. Tamkajšnje dogajanje bo samo še dodatek k vrsti drugih političnih dogodkov, pomembnih za to regijo, razmišlja ruska avtorica Oksana Sazonova v komentarju za ruski portal News Front.

Avtorica prispevka razmišlja, da bodo politični ton v državi po volitvah bolj kot kadarkoli prej določali nekdanji poveljniki Osvobodilne vojske Kosova. Na volitvah je pričakovano zmago dosegla koalicija treh poveljnikov, ki so na čelu Zavezništva za prihodnost Kosova (Ramuš Haradinaj), Demokratične stranke Kosova (Kadri Veseli, ki je nadomestil bivšega predsednika Kosova Hašima Thacija) in Iniciative za Kosovo (Fatmira Limaja). Vsi trije so bili v letih 1998-99 na čelu oborožene vstaje proti srbski vojski, v Srbiji pa jih še danes obtožujejo zločinov proti civilistom, medtem ko so bili na sodišču v Haagu oproščeni obtožb.

Vas, dragi bralci, smo v zadnji tedenski anketi spraševali za mnenje o retoriki, da Rusija povečuje svoj vpliv na Balkanu. Večina, 53,26%, vas meni, da zahodne države vršijo močan pritisk v balkanskih državah in je popolnoma razumljivo, da poskuša določene svoje interese v regiji uveljaviti tudi Rusija.38,04% vas meni, da so obtožbe o ruskem vmešavanju v dogajanje na Balkanu pretirane in gre predvsem za to, da balkanske države same pragmatično iščejo možnosti za sodelovanje z Rusijo, saj v tem vidijo gospodarske in druge koristi.8,7% vprašanih je izbralo odgovor, da bi težko sploh govorili o kakršnemkoli vmešavanju, saj Moskva nima nobenega resnega vpliva na Balkanu. Kot kaže anketa, pa nihče od bralcev ni izbral odgovora, da Rusija vrši resen pritisk na države na Balkanu in bi se temu morali zoperstaviti.

Tudi druge stranke v novi parlamentarni sestavi, kot so Samoodločba, Demokratična zveza Kosova in Zavezništvo za novo Kosovo, ideološko ne bistveno odstopajo od zmagovite koalicije, meni Sazonova. Od vseh ostalih se po pisanju avtorice bistveno razlikuje le Srbska lista, ki bo očitno vendarle zasedla vseh 10 parlamentarnih mest, namenjenih Srbom. Tudi v sami Srbiji nad rezultati volitev niso navdušeni: predsednik Vučić je po objavi rezultatov komentiral, da bodo rezultati prinesli mnogo zapletov in problemov.

Ruska avtorica navaja prispevek srbske redakcije etabliranega nemškega medija Deutsche Welle, pri katerim so volitve označili za »med nacionalizmom in frustracijo«. Opozorili so, da se je volitev udeležilo le 41% upravičencev, medtem ko 60% ljudi predstavlja »tiho večino«, ki izgublja zaupanje v lokalno politično elito in nima upanja o demokratični prenovi. Deutsche Welle je prav tako opozoril, da bi lahko sprememba na oblasti ogrozila dialog med Prištino in Beogradom, reševanje vprašanja kosovske vojske, demarkacijo meje s Črno goro in situacijo na Balkanu nasploh.

Sazonova spomni, da je v Franciji sodišče samo dva tedna pred razpustitvijo prejšnjega parlamenta osvobodilo Haradinaja, favorita volitev. Ves čas so iz Beograda in Moskve prihajala opozorila o nevarnosti destabilizacije razmer zaradi vsega dogajanja, a so bila preslišana. Nasploh imajo volitve tudi zahodni faktor, meni Sazonova. Ne samo osvoboditev Haradinaja, pač pa tudi intervju z Edijem Ramo v bruseljskem časniku, kriza in nova vlada v Makedoniji, kampanja zahodnih medijev proti dobavi novih MiG-ov v Srbijo, našteva primere, ki jih povezuje tudi z dogajanjem v kosovski republiki.

Vse skupaj sledi prejšnjim dogodkom in ostri retoriki tako na Kosovu kot v sosedstvu: denimo izjavam albanskega premierja, ki je dopustil možnost priključitve Kosova Albaniji, če ne bodo sprejeti v EU, kar so podprli celo v južnih delih osrednje Srbije z večjo albansko populacijo. Nekatere so zaskrbele tudi izjave Haradinaja takoj po padcu prejšnje oblasti, ki je govoril o priključitvi delov Srbije z albansko populacijo. Tu je tudi politična kriza v Makedoniji, ki ima prav tako nezanemarljiv albanski dejavnik.

Omenja tudi analizo slovenskega inštituta IFIMES, pri katerem so prišli do zaključka, da »brez odstranitve vojaških voditeljev iz političnega in javnega življenja ni mogoč razvoj Kosova«. Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije v Ljubljani je tudi opozoril, da vse do danes tam cvetita kriminal in korupcija, slabo urejeno pravosodje pa ne more obravnavati vojnih zločinov.

Avtorica prispevka zapiše, da se je protisrbska retorika mešala tudi s protirusko retoriko. Predsednik Kosova Hašim Thaci je denimo v enem od zadnjih intervjujev govoril, da je Srbija nevarna za Balkan ravno zaradi vpliva Rusije v tej državi. Dejal je, da je »Srbija postala lokacija za ruska oporišča«, čeprav tam ne načrtujejo nobenih ruskih oporišč.

Za konec Sazonova, ki vodi srbsko redakcijo omenjenega medija, še zapiše, da je na Balkanu, polnem ozemeljskih sporov in notranjih nasprotij na etnični osnovi, nujno treba upoštevati tudi vpliv zunanjih sil, ki si prizadevajo za svoj vpliv v regiji. Splošne napovedi je označila kot zaskrbljujoče.

Rezultati ankete o ruskem vplivu na Balkanu:

 

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.