Rusija je podaljšala svoj povračilni embargo proti Zahodu

Rusija je podaljšala svoje povračilne ukrepe proti sankcijam zahodnih držav do 31. decembra 2018. Ukaz o podaljšanju ruskih sankcij je danes podpisal ruski predsednik Vladimir Putin in je začel veljati takoj, poroča Gazeta.ru.

V dokumentu je zapisano, da je Rusija sprejela odločitev zaradi »zagotavljanja varnosti« in »zaščite nacionalnih interesov Ruske federacije«. Rusija je s tem odgovorila na odločitev držav Evropske unije, ki so z včerajšnjim dnem uradno podaljšale sankcije proti Rusiji do 31. januarja 2018, uradno zaradi nezadostnega uresničevanja sporazumov iz Minska o reševanju krize v Ukrajini. Premier Dmitrij Medvedjev je odločitev EU komentiral z besedami, da je politika »spet prevladala nad gospodarstvom in zdravim razumom«.

Spomnimo, da Rusija s svojimi ukrepi omejuje uvoz številnih kmetijskih in prehrambenih izdelkov iz EU, ZDA in drugih držav, ki so proti njej uvedle sankcije, s čimer prizadane njihov izvoz in prihodke v teh gospodarskih panogah.

Putin je že 15. junija v oddaji Direktna linija napovedal, da bo Rusija glede svojih povračilnih sankcij ravnala glede na odločitev zahodnih držav, ki so sankcije uvedle prve. »Kar se tiče neskončnega podaljševanja določenih omejitev, če bodo naši partnerji umaknili sankcije proti našemu gospodarstvu, bomo to dolžni storiti tudi mi, ker se bomo drugače soočili s težavami v okviru Svetovne trgovinske organizacije,« je še pojasnil, poroča ruski portal.

Stisnili so jo v kot in Rusija se je razcvetela

»To je povsem zakonito. Gre za korak v odgovor na podaljšanje politike sankcij proti Rusiji. Za posamezne sektorje gospodarstva, kot sta agrarni sektor in prehrambena industrija, to celo ni slabo, ker tam opažamo rast zaradi nadomeščanja proizvodnje,« je odločitev Rusije za Gazeta.ru komentirala predstojnica katedre za rusko zunanjo politiko na Fakulteti za nacionalno varnost Ruske akademije za nacionalno gospodarstvo in državno upravo Olga Abramova.

Dodala je še, da so zaradi zahodnih sankcij prizadeta zlasti velika ruska podjetja, na primer finančni sektor, za katerega veljajo omejitve pri pridobivanju kreditov na Zahodu.

Ruski portal je še zapisal, da so v ameriškem senatu medtem odpravili javne pomanjkljivosti v predlogu novih, ostrejših sankcij proti Rusiji in Iranu, ki naj bi bile tako uvedene že v bližnji prihodnosti. Abramova je opozorila, da so tu v ozadju tudi ameriški geopolitični interesi, uperjeni proti ruskemu plinskemu projektu Severni tok-2 (na to sta nedavno opozorila tudi avstrijski kancler in nemški zunanji minister, ki sta kritizirala ameriški predlog sankcij, op. RBTH).

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.