V Hamburgu se je zaključil dvodnevni vrh dvajsetih držav, ki veljajo za vodilne gospodarske sile sveta. V zaključnem dokumentu so države G20 sporočile, da so zaskrbljene zaradi rastočega gospodarskega protekcionizma nekaterih držav, k protekcionističnim ukrepom pa niso šteli sankcij, poroča RIA Novosti.
Za globalni prosti trg in proti protekcionizmu, tj. proti omejevanju uvoza določene vrste blaga v neko državo in podpori proizvajanju lastnega ločenega blaga, so nastopile tudi članice BRICS – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Podobno stališče je zagovarjal šef Evropske komisije Jean Claude Juncker.
Osebno je takšno mnenje podprl ruski predsednik Vladimir Putin, ki je na to temo izrekel naslednje: »Nastopamo proti povečevanju protekcionizma v svetu. Nelegitimna trgovina in finančne omejitve z očitnim političnim podtonom so v bistvu usmerjene k odstranjevanju konkurence, krhajo poslovne vezi, rušijo zaupanje med udeleženci gospodarskega sodelovanja, ki razvijajo samo tkanino svetovnega gospodarstva.« Putin je sam vrh G20 na tiskovni konferenci označil za zelo uspešen.
Analitiki so že pred vrhom napovedovali, da bodo države poskušale pritiskati na Donalda Trumpa v podporo mednarodnim prostotrgovinskim sporazumom, potem ko je Trump na začetku letošnjega leta umaknil ZDA iz Trans-pacifiškega partnerstva (TPP), ki si ga je Obama zamislil kot instrument zadrževanja Kitajske, ohromil pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP z Evropsko unijo in omenil možnost ponovne preučitve pogojev severnoameriškega sporazuma NAFTA.
Za agencijo RIA Novosti je ruski finančni minister Anton Siluanov komentiral, da bi ameriški protekcionizem sprožil nevarnost finančnih mehurčkov in novih kriz v svetovnem gospodarstvu ter rušil enotnost velike dvajseterice držav. Glavni ekonomist Evrazijske razvojne banke Jaroslav Lisovolik je šel še korak dlje in protekcionistične ideje političnega vodstva ZDA označil za ključno grožnjo razvoju svetovnega gospodarstva.
Z njima se ne strinja docent katedre za mednarodno varnost na fakulteti za svetovno politiko Moskovske državne univerze Aleksej Fenenko, ki meni, da je protekcionizem v naslednjih letih neizbežen in se bo vrnil nazaj, kot je že obstajal pred drugo polovico 20. stoletja. »Samo protekcionizem omogoča vzpon nacionalnih sektorjev gospodarstva,« zato Rusija nima druge izbire, kot da tudi sama sledi protekcionizmu v trgovini, sicer bo imela v globalnem merilu slabo nišo, je dejal Fenenko.
Države so se še zavezale, da si bodo od prihodnjega leta začele avtomatično izmenjevati davčne informacije. Pred začetkom vrha je gostiteljica Nemčija kot pomembni prioriteti skupine poleg boja proti protekcionizmu izpostavljala tudi migracijsko politiko in boj proti terorizmu.
V času vrha je na ulicah Hamburga potekalo večje število protestov. Po poročanju RIA Novosti se je na največji akciji pod imenom »G20 – tukaj vas nismo veseli!« zbralo 50 tisoč ljudi, ki so med drugim nosili protiameriške in protikapitalistične slogane. Shod je večinoma potekal mirno, so pa popoldne poročali o konfliktu skupine radikalnih levičarskih protestnikov s policijo.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
