Bo premirje v jugozahodni Siriji ob takšni množici akterjev sploh zdržalo?

Borec kurdskih Enot za ljudsko zaščito (YPG) gleda dim po koalicijskem napadu na sirsko mesto Raka, 16. junij 2017.

Borec kurdskih Enot za ljudsko zaščito (YPG) gleda dim po koalicijskem napadu na sirsko mesto Raka, 16. junij 2017.

Reuters
Rusija, ZDA in Jordanija so dosegle premirje v treh provincah v jugozahodni Siriji. Gre za območje, kjer se srečujejo različni in nasprotujoči si interesi sirske vlade, terorističnih skupin, ZDA, Irana, Kurdov, Izraela, Jordanije in Turčije.

Rusija, ZDA in Jordanija so kot poroki v času vrha G20 in srečanja Putin-Trump dosegle dogovor o premirju v treh provincah v jugozahodni Siriji – Daraa, El Kunejtra in Es Suvejda – po včerajšnjih podatkih niso zabeležili nobenih kršitev prekinitve ognja, ki ga nadzira Rusija. Ker pa se tam prepletajo različni interesi sirske vlade, terorističnih skupin, ZDA, Irana, Kurdov, Izraela, Jordanije in Turčije, RT v ruščini pojasnjuje, da je trajen obstoj premirja v Siriji odvisen od mnogih dejavnikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dogovor toplo pozdravil in dejal, da obstaja skupno razumevanje med državami, da lahko z združevanjem moči veliko pridobijo. Ameriški State Department je dogovor označil za bolj kompleksen od prejšnjih režimov prekinitve ognja in za rezultat uspešnih prejšnjih diplomatskih pogovorov med tremi državami, hkrati pa izrazil upanje, da bo Moskva vplivala na Teheran in libanonski Hezbolah, da bosta tudi onadva spoštovala premirje.

Pomemben korak za boj proti teroristom

Premirje v jugozahodni Siriji je zelo pomembno za boj proti Islamski državi, saj bo zmanjšanje spopadov z opozicijo povečalo vlaganje naporov v boj proti tej teroristični organizaciji, ki že zdaj izgublja svoje ozemlje, četudi morda ureditev ne bo ustrezala Iranu, je prepričan znanstveni sodelavec centra za arabske in islamske raziskave na Inštitutu za Vzhod Ruske akademije znanosti Konstantin Trujevcev.

Države-poroki sedaj upajo, da bi lahko v prihodnje takšno premirje razširili na ozemlje celotne Sirije. Nastopi pa vprašanje vpliva posameznih strani v Siriji ob razglasitvi takšnega premirja. Daily Beast je denimo celo poročal, da se Washington namerava dogovoriti o razdelitvi sfer vpliva, da bi proameriške skupine upornikov ohranile nadzor nad osvojenimi ozemlji. S tem bi del Sirije prišel tudi v roke Kurdov, kar ne bo všeč Iranu in Turčiji, piše RT ob sklicevanju na mnenja strokovnjakov.

Eno od takšnih mest, ki bi prišla pod ameriški nadzor, bi bil tudi El-Tanf ob meji z Irakom, pojasnjuje direktor Centra za strateško konjunkturo Ivan Konovalov. Ta del Sirije pa je zelo pomemben za Iran, zaradi pošiljanja šiitskih enot v Sirijo.

A vendar je trenutno govora le o jugozahodnem delu države, ob mejah z Jordanijo in Golanskih planot, ki jih zase zahteva Izrael. Bela hiša je te dni močno spremenila svoj ton – potem, ko je bilo še pred tednom dni mogoče slišati grožnje o domnevni pripravi kemičnih napadov predsednika Asada, kar so v ruski politiki zaznali kot signal morebitnih provokacij, ki bi upravičile ameriško posredovanje v konfliktu, je sedaj retorika spet postala bolj umirjena.

Sirska vlada uradno premirja na jugozahodu Sirije ni komentirala, je pa neimenovani predstavnik vlade za Reuters povedal, da oblasti pozdravljajo vse ukrepe, ki pripomorejo k mirnemu reševanju razmer. Sirska vojska je prekinitev bojevanja v omenjenih provincah razglasila že pred memorandumom med tremi tujimi državami, in sicer že 3. julija med pogovori v Astani. Ob tem v Siriji že obstajajo varnostna območja premirja v Idlibu, Homsu, Vzhodni Guti, Darii in El-Kunejtri, ki so jih Rusija, Iran in Turčija dosegli maja, prav tako na pogovorih v Astani.

Najbolj zapleteno je sedaj v Darii in El-Kunejtri, saj tam poleg »zmerne opozicije« obstajajo tudi teroristične organizacije. Konec junija je denimo skupina Džaiš Halid ibn al-Valid, ki je zaprisegla podporo Islamski državi, napadla položaje opozicijske Svobodne sirske vojske v Darii. V začetku julija so skrajneži streljali na prestolnico province, mesto Daraa, ranili več deset ljubi in dva ubili.

Nastrojeni proti Iranu

V El-Kumejtri pri Golanskih planotah pa je nedavno prišlo do napada na sirsko državno vojsko s strani oborožene opozicije in skupine Džabhat Fath aš-Šam (bivša Al-Nusra), vzporedno pa so položaje vladnih enot napadla še izraelska letala, kar še zdaleč ni prvi izraelski zračni napad na sirsko vojsko. Izrael tako želi okrepiti svoj položaj v tisti regiji, novo premirje pa podpira zgolj in samo v primeru, če Iran zaradi tega ne bo krepil svojih sil v regiji; izraelsko stališče proti šiitskim silam tiho upošteva tudi njihov ključni zaveznik – ZDA. Kot piše RT, so morda ZDA sprejele premirje ravno zato, da bi zmanjšale iranski vpliv. Nedavni iranski raketni napad na položaje Islamske države mnogi razumejo za demonstrativno dejanje.

Za povrh ima svoje interese proti Iranu še Jordanija, ki ni naklonjena ideji Teherana, da bi povezal Irak in Sirijo s Hezbolahom, kar je sprožilo diplomatski škandal in javne proteste jordanskega kralja, še posebej zato, ker so iranske sile že tako zelo blizu meje z Jordanijo, s stabilizacijo razmer v Iraku pa bi lahko Teheran še povečal svoj vpliv v Siriji. Nenaklonjenost Iranu, ki jo po pisanju avtorice prispevka verjetno delijo tudi drugi akterji v regiji, tako izvira iz nenaklonjenost razvoju močne »šiitske osi« Iraka, Irana in Sirije. 

Če bi kdaj prišlo do razširitve premirja na celotno Sirijo po željah Washingtona, bo to poraz ne samo za Iran, pač pa tudi za Ankaro, pravi strokovnjak z Inštituta za Bližnji vzhod in Ruskega sveta za mednarodne zadeve Sergej Balmasov. Turčija ima strateške interese in željo po širitvi svojega vpliva v Siriji, zato bo stremela k torpediranju rusko-ameriških dogovorov. Erdogan se boji, da bi lahko zaradi delovanja ZDA v Siriji nastala tudi ena kurdska republika, kot v Iraku, razmišlja Balmasov.

Balmasov je še dodal, da Izrael zelo podpira varnostna območja premirja, saj bo ravno to preprečevalo širjenje iranskega vpliva in Teheranu »porezalo krila«.

»Kako dolgo bo trajalo premirje, je težko reči – spletajo se interesi prevelikega števila igralcev,« je v zaključku poudaril strokovnjak.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.