V Rusiji ogorčenje zaradi NATO posnetka o boju kolaborantskih »gozdnih bratov«

Letna procesija v času latvijskim Waffen SS, ki jih slavijo zaradi boja proti Sovjetski zvezi, a sprožajo polemike v tujini zaradi povezav z nacisti. Riga, 16. marec 2013.

Letna procesija v času latvijskim Waffen SS, ki jih slavijo zaradi boja proti Sovjetski zvezi, a sprožajo polemike v tujini zaradi povezav z nacisti. Riga, 16. marec 2013.

Reuters
Medtem, ko v Sloveniji potekajo polemike okrog novega spomenika žrtvam vseh vojn, je velik del ruske javnosti ogorčen nad novim videoposnetkom zveze NATO, ki prikazuje »herojski boj« upornikov, t. i. pribaltskih »gozdnih bratov«, proti sovjetski oblasti takoj po koncu druge svetovne vojne.

V igranem dokumentarcu so uporniki prikazani kot borci za svobodo in neodvisnost pribaltskih republik od Sovjetske zveze, v Rusiji pa so prikazano mnogi ocenili za poskus potvarjanja zgodovine in slavljenja nacionalistov in kolaborantov.

Na ruskem zunanjem ministrstvu so tako v odzivu na posnetek dejali, da so "gozdni bratje" med drugo svetovno vojno sodelovali z nacisti, po drugi svetovni vojni (do sredine 50. let 20. stoletja) pa so uživali podporo zahodih tajnih služb, kar kažejo tudi nekateri (sicer preurejeni pred javno objavo) dokumenti ameriške CIE. Poudarili so, da je bilo med žrtvami »organizacije, nastale na podlagi fašističnih ostankov«, na tisoče civilistov, poroča Vzgljad.

Podobno se je odzvalo predstavništvo Rusije pri zvezi NATO, ki je ocenilo posnetek za poskus »ponovnega pisanja zgodovine in slavljenja neslavnih nekdanjih borcev SS-a in nacionalistov v korist današnje politične interpretacije«.

Po drugi strani je za Vzgljad latvijski poslanec Veiko Spolitis posnetek jasno podprl in dejal, da »NATO končno odobrava te borce za svobodo, ki so se borili proti boljševiškemu, NKVD-jevskemu režimu v času sovjetske okupacije v Latviji, Estoniji, Litvi in Ukrajini. To je zelo pozitivno, končno gledamo na zgodovino, kakršna je zares bila.«

Zgodovinar Aleksander Djukov je za ruski portal komentiral, da so omenjene pribaltske uporniške enote prvotno nastale na podlagi Latvijske legije SS, ki je bila vpletena v nacistične vojne zločine, pripadniki legije pa so tudi pozneje predstavljali pomemben del »gozdnih bratov«, o čemer ne pričata samo rusko in sovjetsko zgodovinopisje, pač pa tudi člani sodobnih latvijskih akademskih krogov, kot sta zgodovinarja Andrejs Plakans in Daina Bleiere. O zločinih te legije pričajo številni uradni dokumenti in spomeniki v različnih delih države, vse pripadnike SS pa je za zločince označil Nürnberški tribunal, beremo v prispevku.

Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v svojem odzivu izpostavila, da »gozdni bratje« ne predstavljajo celotnega naroda Estoncev, Litvancev in Latvijcev, ki so v velikem številu služili v sovjetski vojski, a je slednja v posnetku prikazana v podobi okupatorjev, ki so prišli izključno od zunaj. So pa bili med »gozdnimi brati« pripadniki pomožnih policijskih enot (t. i. Hilfspolizei), zaposleni v okupatorski administraciji, vojaki in oficirji SS, je dodala. Navedla je tudi informacijo, da so gverilski borci izvedli več kot 3 tisoč diverzij, ki so zahtevale številne civilne žrtve.

Uradna politika Latvije danes gleda dokaj pozitivno na te enote, kot na »borce proti sovjetski agresiji«, izpuščajo pa njihovo vlogo pri okupaciji nacistične Nemčije, piše Vzgljad ob sklicevanju na več primerov v zadnjih letih.

Nekateri politiki in zgodovinarji so ta pogled na pribaltske upornike že začeli primerjati s slavljenjem ukrajinskih nacionalistov Romana Šuheviča in Stepana Bandere. Čeprav Vzgljad piše, da NATO teh ljudi, vsaj zaenkrat, ne povzdiguje, četudi je občasno mogoče opaziti takšne vzgibe.

»V tej situaciji za NATO in zahodne politike ni pomembno to, da so bili ti ljudje sodelavci nacistov, ampak to, da so se borili proti Rusom,« je sklenil Djukov, ki je še spomnil, da ukrajinske nacionaliste poleg Rusije obsoja zaradi poljskih žrtev tudi Poljska, ki bo najbrž blokirala poskuse ustvarjanja pozitivne slike o Šuheviču, Banderi in drugih.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke