NI o tem, čigavi tanki bi zmagali v vojni Zahoda proti Vzhodu

Kolumnist revije National Interest je prepričan, da bi v primeru vojne Zahoda proti Vzhodu zmagala Rusija, saj je stanje ameriške vojaške opreme slabo, proizvodnja tankov pa je na najnižji ravni v zadnjih nekaj desetletjih.

Rusija je že dosegla enakovreden položaj z oklepnimi vozili držav zveze NATO, v prihodnjih letih pa bo svoj položaj še krepila, medtem ko ZDA in njihovi zavezniki tvegajo, da bodo dokončno izgubili vodilni položaj na tem področju, meni kolumnist revije National Interest, Loren Thompson.

Avtor najprej nameni pozornost moreči situaciji z izdelavo tankov v Ameriki. "Proizvodnja bojnih strojev se nahaja na najnižji ravni v zadnjih desetletjih," je dejal. Po njegovih besedah v ZDA vsako leto prevzame le 12 Abramsov, načrt o opremi tankovskih brigad s sodobnim orožjem pa bo realiziran šele čez četrt stoletja, čeprav ga je potrdila že Obamova administracija, povzemajo članek pri RIA Novosti.

"Dejstvo, da ZDA in njihovi zavezniki ne zavračajo zastarelih oklepnikov, je podobno povabilu k agresiji," je prepričan Thompson. Avtor članka spomni, da imajo Italija, Nemčija in Francija v svoji lasti po 300 tankov, pri čemer Rusija v bojni pripravljenosti ohranja nekaj tisoč vozil.

Po njegovem mnenju sta obe strani danes dosegli enakovreden položaj, čeprav lahko dokaj kmalu Rusija postane vodilna. To je predvsem povezano z izdelavo univerzalnega tanka Armata, saj Zahod nima ničesar podobnega. "Ne bom pretiraval, če rečem, da lahko to neravnovesje privede do poraza ZDA v bodoči vojni Zahoda proti Vzhodu," meni kolumnist.

Situacijo lahko popravi le intenzivna realizacija programa za modernizacijo ameriških tankov, meni Thompson in navaja primer projekta podjetja General Dynamics, ki ob dodatnem financiranju Pentagonu obljublja dostavo 22 Abramsov na mesec. "Vojska za modernizacijo potrebuje več denarja," poudarja avtor. Ob tem je prepričan, da bi morala "naglo razvijajoča se ruska vojaška tehnika postati najvišja investicijska prioriteta za Belo hišo".

Kremelj je že večkrat dejal, da je ruska zunanja politika zgrajena na načelih miru in spoštovanja mednarodnega prava, zato uporaba sile brez dejanske nevarnosti za državno suverenost in ozemeljsko celovitost ni realen scenarij.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke