Razlike med bogatimi in revnimi so narasle, a so Rusi optimistični

Prebivalci Rusije zaupajo informacijam o stabilizaciji gospodarstva in spet bolj posegajo po potrošniških kreditih, opažajo strokovnjaki Ruske akademije za nacionalno gospodarstvo in državno upravo. Razlike med bogatimi in revnimi so medtem narasle, Rusi pa še vedno niso poplačali starih kreditov, povzemajo njihove ugotovitve na portalu Gazeta.ru.

Obseg potrošniških kreditov se je povečal na 4 bilijone rubljev, kar je za 1,5 bilijona rubljev več kot v prvi polovici leta 2015. Stanje z jemanjem kreditov je sedaj podobno kot leta 2013 in leta 2014, ko se je negativen vpliv sankcij šele začenjal. Sicer pa to ne pomeni, da bi prebivalci Rusije poplačali stare dolgove in bi bili manj zadolženi, saj je skupna zadolženost za približno pol bilijona rubljev višja kot v prejšnjih treh letih in znaša 11,2 bilijona rubljev. Večje število kreditov pa vsekakor pozitivno vpliva na povečanje trgovine v državi, ki pa še ni dosegla predlanske ravni.

Večje jemanje kreditov je mogoče pripisati povečanju plač Rusov, ki so predhodnih podatkih državnega statističnega urada prejšnji mesec v povprečju zaslužili 41640 rubljev (malo manj kot 600 evrov). Že res, da so se medtem povečale tudi cene hrane in drugih izdelkov (1,4% inflacija), zaradi česar so Rusi realno zaslužili manj kot prej, vendar je to dejavnik, ki ga je vredno upoštevati, sploh če upoštevamo splošen pogled ljudi na aktualno situacijo, zagotavlja avtor prispevka.

Čeprav se glede na inflacijo realni dohodki ljudi ne povečujejo preveč, so prebivalci namreč postali bolj optimistični, opažajo strokovnjaki v svojih analizah.

»V primerjavi z letom 2016 bolj pozitivno ocenjujejo gibanje svojega materialnega stanja, manj ljudi varčuje pri hrani, obleki in obutvi. V družbi se povečuje rast pozitivnih ocen o gospodarskih razmerah. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je opazno zmanjšalo število tistih, ki se štejejo k žrtvam slabih pojavov v gospodarstvu. Med drugim se je zmanjšal delež delovno aktivnega prebivalstva, ki zase čuti visoko stopnjo tveganja svoje zaposlitve,« izpostavljajo avtorji raziskave.

V anketi Vseruskega centra za raziskovanje javnega mnenja (VCIOM) je sicer 64% ljudi dejalo, da čuti negativne gospodarske učinke, pri čemer jih 21,6% to občuti v veliki meri. Vendar je ljudi, ki poročajo o negativnih učinkih, za 10% manj kot lani, kar »priča o zmanjšanju dramatičnosti pri ocenjevanju gospodarske realnosti«.

Ob tem se je povečala dohodkovna neenakost. V prvi polovici leta 2017 je 10% najbogatejših zaslužilo 14,3-krat toliko kot 10% najrevnejših. Lani je ta večkratnik znašal 14,1. Razlika se je povečala zato, ker so se bolj povečali prihodki ljudi, ki že sicer zaslužijo več, opažajo strokovnjaki. Je pa neenakost manjša kot leta 2013 ali 2014, pred začetkom gospodarske krize.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.