Je Brexit za Rusijo koristen ali škodljiv?

A postcard reads 'Keep calm and carry on' in London, Britain, 24 June 2016. In a referendum on 23 June, Britons have voted by a narrow margin to leave the European Union (EU)

A postcard reads 'Keep calm and carry on' in London, Britain, 24 June 2016. In a referendum on 23 June, Britons have voted by a narrow margin to leave the European Union (EU)

DPA/Vostock-Photo
Ko tehtamo prednosti in slabosti britanskega izstopa iz Evropske unije, je jasno, da bo to imelo velike posledice tudi za Rusijo, tako v gospodarskem kot geopolitičnem smislu.

23. junija je Velika Britanija na referendumu izglasovala izstop iz Evropske unije. Za Evropo to nedvomno pomeni velik pretres, saj bo potrebno na nove temelje postaviti odnose med Evropsko unijo in Veliko Britanijo, začela pa se bo tudi nova faza v razvoju evropskega projekta.  

Februarja letos sta Evropska unija in Velika Britanija podpisali sporazum, katerega glavni motiv je bil, da Britancem prepreči odhod iz Evropske unije. Sporazum vsebuje številne koncesije s strani Evropske unije, veljati pa bi začel samo v primeru, da bi Britanci na referendumu podprli ohranitev članstva v Evropski uniji.

Uradni London je od vsega začetka kampanje za Brexit želel izključno potrditev, da ima v Evropski uniji poseben status in privilegije. Ko se je referendumska tema šele začela razvijati, je bilo dobrim poznavalcem kristalno jasno, da gre izključno za poskus od Bruslja izsiljevati koncesije, nihče v britanski vladi pa ni resno razmišljal o odhodu iz EU.

Kar se je začelo kot običajene zahteve Londona proti birokraciji v Bruslju, bo na koncu najverjetneje dejansko pripeljalo do izhoda Velike Britanije iz Evropske unije, kar je v novinarskih krogih obveljalo preprosto za Brexit.  

Nepredvidljivost bodočih dogodkov je vodilne analitike iz celega sveta spodbudila k napovedovanju različnih scenarijev. Postalo je jasno, da Brexit ni samo vprašanje bodočih odnosov med Londonom in Brusljem, pač pa utegne razhod pripeljati do revizije različnih mednarodnih pogodb ter prerazporejanja moči znotraj mednarodne arene.  

Ali je Kremelj podpiral Brexit?

Ko govorimo o vprašanju Brexita, se je Kremelj držal načela, da je treba počakati in videti in se je zato pred referendumom vzdržal vsakršne uradne podpore ali izražanja skepse. “Rusija z Brexitom nima nič. V ta proces nismo vpleteni, zato nas ne zanima, “ je bila skopa uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.  

Tudi na ruskem veleposlaništvu v Londonu so potrdili, da Moskva nima stališča o vprašanju Brexita. Kar se tiče ruskih državnih medijev, so bili razdeljeni skoraj 50/50 – na tiste, ki so bili Brexitu naklonjeni in tiste, ki so mu nasprotovali. Relativno skopo poročanje medijev o tem vprašanju potrjuje, da Rusije omenjena tema dejansko ne zanima pretirano.   

Tudi ruski vladni uradniki so pošiljali mešane signale. Predsednik dumskega odbora za zunanje zadeve Aleksej Puškov je ocenil, da bo Velika Britanija potrebovala nove prijatelje, če se bo odpovedala Evropski uniji in ni izključil, da bi prav Rusija lahko postala njihov najboljši novi prijatelj. A to ga ni ustavilo, da Anglije istočasno ne bi označil za največjega nasprotnika Rusije v Evropi.

Ob odsotnosti uradnega ruskega stališča je smiselno analizirati, ali je s perspektive ruskih interesov Brexit nekaj pozitivnega ali negativnega. 

Pozitivni učinki Brexit-a

#1: Britanski odhod bo olajšal ukinitev sankcij proti Rusiji.

Nemogoče je prezreti, da je London med najbolj gorečimi borci proti “ruski agresiji”. Precej mogoče je, da bo zaradi britanskega odhoda, v Evropski uniji prevladal pragmatičen pristop glede odnosov z Rusijo, kar bi olajšalo tudi umik sankcij proti Rusiji.

Razlike med interesi članic Evropske unije so pripeljale do položaja, ko je uradni Bruselj moral izvajati pritisk na nekatere članice, če je želel ohraniti, da bi se ukrepi proti Moskvi nadaljevali, saj jim nekatere članice očitno nasprotujejo. Brez Velike Britanije utegne priti do mehčanja sankcij, postopnega ukinjanja ter vrnitvi k “business as usual” (odnosi, ki temeljijo na skupnih ciljih in interesih, brez ideoloških komponent).

#2: Britanski odhod bi zmanjšal vpliv ZDA na Evropsko unijo

Brez Velike Britanije bo Bruselj morda vendarle uspel nadaljevati proces globjega povezovanja, oziroma gradil bolj tesno povezano in homogeno unijo, ki bo imela na razpolago dovolj sredstev, da se odpove ameriškemu pokroviteljstvu in se začne osredotočati na izgradnjo strateškega partnerstva z Moskvo.   

Velika Britanija je v Evroatlantski integraciji vedno igralo ključno vlogo, z njenim odhodom iz EU pa se utegnejo razrahljati tudi vezi, ki povezujejo EU in ZDA.

#3: Britanski odhod bo oslabil Nato ter okrepil stališče Rusije.

Britanski premier David Camerom, ki je takoj po raferendumu odstopil (op.ur.), je v preteklih tednih v svojih govorih večkrat poudaril, da je Brexit voda na mlin Kremlja, saj bo prinesel nesoglasja v tabor zahodne koalicije, ki nasprotuje Rusiji.  

Še bolj odkritosrčen je bil britanski zunanji minister Philip Hammond. “Nihče od naših zaveznikov si ne želi, da bi zapustili Evropsko unijo  - ne Avstalija, ne Nova Zelandija, ne Kanada, ne ZDA. Roko na srce je Rusija edina država, ki si želi, da bi zapustili EU. Mislim, da je to vse, kar je treba vedeti,” je poudaril.   

Argumenti proti Brexitu

#1: Britanski odhod bi utegnil pripeljati do neposredne konfrontacije z Rusijo

Bruselj je vedno poskušal omehčati tradicionalna rusofobna stališča britanskega vladajočega razreda. Ko se bo Velika Britanija odpovedala panevropski politiki, bi njena prva poteza kaj lahko bila še več konfrontacije z Rusijo in krepitev protiruskih sankcij. 

#2: Z britanskim odhodom se bo vloga Nemčije v EU samo še okrepila

Večja vloga Rusije bi utegnila imeti za Kremelj celo določene prednosti, saj ne bo več nobene potrebe, da se istočasno pogaja z velikim številom različnih držav. Po drugi strani nihče ne more zagotoviti, da se Nemčija sploh želi pogajati. Vse od leta 2014 so pretekla prijateljstva samo še medel spomin. 

V okoliščinah splošne nestabilnosti v Evropi, utegne Nato dobiti novo veljavo. Zavezništvo čedalje bolj v ospredje postavlja svoj glavni cilj –  večjo konfrontacijo s čedalje močnejšo in vplivnejšo Moskvo. To bo vodilo do večjega števila vojaških enot zveze Nato, ki bodo nameščene v Evropi, novih vojaških oporišč v bližini ruskih meja ter tudi nove oboroževalne tekme, kar utegne na koncu pripeljati celo do zloma trenutno opešanega ruskega gosodarstva.

#3: Odhod Velike Britanije lahko pripelje do poslabšanja starih regionalnih sporov

Svoje sanje o neodvisnosti bi lahko začeli spet uresničevati Škoti, Severna Irska svari pred mogočim ponovnim izbruhom nekdanjega konflikta na Irskem. Angleški primer bi utegnil postati nalezljiv za problematične regije v drugih državah – v Kataloniji, med Flamci, na Korziki. Posledica bo čedalje več konfliktov na evropskem kontinentu, za katere ni izključeno, da se ne bodo širili na sosednja območja.   

Kriza evropskega povezovanja

Brexit je postal temeljno vprašanje, saj jasno kaže na krizo evropskega povezovanja, katerega usoda je bila vse do tega trenutka videti povsem neproblematična. Tako ali drugače, referendum o odcepitvi bo prihodnjemu razvoju Evropske unije dal nov zagon.

Anton Tamarovič je svobodni novinar in raziskovalec ustanove Minčenko Consulting.  

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.