Ameriške volitve: Kako je Trump postal 'Putinov agent'

Georgij Bovt: “20.000 pisem Demokratske stranke, ki jih je objavil Wikileaks, pravi, da  Hillary Clinton »predvolitev« ni dobila na pošten način. Trump s tem nima nič. Niti ne Putin.«

Georgij Bovt: “20.000 pisem Demokratske stranke, ki jih je objavil Wikileaks, pravi, da Hillary Clinton »predvolitev« ni dobila na pošten način. Trump s tem nima nič. Niti ne Putin.«

Aleksej Iorš
Ameriški mediji so veliko pozornost namenili domnevni ruski vpletenosti v škandal povezan z odtekanjem korespondence Demokratske stranke v javnost. Na Kremelj letijo obtožbe, da v predvolilni kampanji podpira kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa. Ruski novinar Georgij Bovt poudarja, da je ves prah okoli Rusije zasenčil nekaj neprijetnih resnic v zvezi z ameriškimi “predvolitvami.”

Ameriška Demokratska stranka je dobila nov volilni slogan: “Trump je agent Vladimirja Putina.” Po njegovi zaslugi je kandidat Republikancev, ekscentrični milijarder, v javnomnenjskih anketah v tekmi za Belo hišo prvič prehitel nekdanjo ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Slednja je po nedavni Demokratski konvenciji spet prevzela vodstvo. (op.ur.) 

Škandal, ki je povezan z Wikileaksovo objavo dopisovanja Nacionalnega odbora Demokratske stranke, je izbruhnil tik pred Demokratsko konvencijo v Filadelfiji, na kateri so nominirali predsedniško kandidatko. Izkazalo se je (sum je že dolgo obstajal), da obstajajo dokaj jasni dokazi o tem, da je strankarski aparat na “predvolitvah” Hillary Clinton vseskozi dajal prednost pred rivalom Bernijem Sendersom. Predsednica Nacionalnega odbora Demokratske stranke Debbie Wasserman Schultz, ki jo obtožujejo zlorabe”administrativnih virov”, je bila prisiljena, da je takoj po konvenciji odstopila.

Tako kot ruski “domoljubi”, ki vedno za vse krivijo vseprisoten ameriški »State Department« so poskušali ameriški Demokrati svoj strankarski debakel spremeniti v volilno prednost. Trdijo, da ruski predsednik Vladimir Putin stoji za hekerji, ki so vdrli v računalniški sistem stranke – hekerji so torej iz FSB ( ruska zvezna varnostna služba, op.ur.) ali GRU ( glavna tajna služba, op.ur). Omenjeno teorijo zdaj preiskuje FBI ( ameriška zvezna varnostna služba, op.ur.) ter celo vplivni člani administracije aktualnega predsednika Baracka Obame.  

Namigi in zanikanja

Novinarji, ki potujejo z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem, so s tem vprašanjem-obtožbo navalili na ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Do tega je prišlo med njunim srečanjem v Laosu 26. julija. Lavrov jih je odpravil na kratko. Dejal je, da zelo nerad uporablja kletvice.

Tudi pri Obami je malo manjkalo, pa bi vse skupaj tudi uradno prevalil na Moskvo. “Vse je mogoče,“ je Obama izjavil, ko ga je novinar NBC-ja vprašal, če bi Rusija dejansko lahko vplivala na ameriške volitve tako, da bi ljudje množično glasovali za Trumpa. »In zdi se mi, da o Trumpu v Rusiji poročajo s precejšnjo naklonjenostjo, » je dodal.

Sodeč po tej logiki, je eden od glavnih ciljev ameriške volilne kampanje – izvoliti predsednika, ki ga Putin ne bo maral. Kot da Združene države Amerike ne bi imele bolj pomembnih težav.

Celo žvižgač in nekdanji uslužbencev NSA Edward Snowden v svojem ruskem političnem azilu ni mogel molčati. Vse je spomnil, da imata Nacionalna varnostna agencija (NSA) ter CIA med drugim program z imenom Xkeyscore, ki so ga začeli leta 2013. Z njegovo pomočjo je mogoče ugotoviti, kje konkretno je prišlo do napada hekerjev. Ko so Severno Korejo obtožili, da je vdrla na stran podjetja Sony, je bil uporabljen prav Xkeyscore. Glede aktualnega primera, se ameriška administracija omejuje na aluzije, ali pa svoje obtožbe usmerja na zasebna podjetja, ki so specializirana za področje kibernetske varnosti.

Nezaželene posledice

Kakorkoli že, uporaba tako čudnega orožja ( v resnici gre za lastno umazano perilo) proti Trumpu utegne imeti za Demokrate nepričakovane posledice.

Kot prvo izkušeni politični analitiki opozarjajo, da utegne imeti pretirana “negativna kampanja” nasproten učinek: Tisti, ki ga nasprotniki prikazujejo kot hudiča, bo prej ali slej začel dobivati točke. Brezsramno blatenje se dolgoročno ne obrestuje.

Drugič, kot je konzervativni republikanski ideolog Patrick Buchanan opozoril ob ostrih obtožbah Demokratov, je bila Amerika “prva”, ki se je med hladno vojno začela vtikati v politiko drugih držav, za kar je uporabljala nevladne organizacije (zaradi česar so njihovo delovanje omejili v Rusiji, na Kitajkem in nedavno v Izraelu) ter metode prisluškovanja ter spletnega nadzora.

Buchanan celo vztraja, da bi moral Putin prejeti Pulitzerjevo nagrado za novinarstvo, če je bila res Rusija tista, ki je vdrla v računalniški sistem Demokratske stranke. V mislih ima nagrado za razkrivanje metod umazane manipulacije in spodkopavanje poštenih volitev.

Prav to je The New York Times storil v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je objavil tajne dokumente administracije Johna Kennedyjeve in Lyndona Johnsona glede priprav na Vietnamsko vojno, s čimer so razkrili umazane metode in provokacije. Prav s temi  objavami si je časopis leta 1971 prislužil Pulitzerjevo nagrado. Zakaj naj bi v primeru Putina ravnali drugače, se Buchanan sprašuje sarkastično.  

In na nek način se z njim strinjam. 20.000 pisem Demokratske stranke, ki jih je objavil Wikileaks, pravi, da  Hillary Clinton »predvolitev« ni dobila na pošten način. Trump s tem nima nič. Niti ne Putin.

Georgij Bovt je politolog, član Sveta za zunanjo in obrambno politiko.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.