Izmenjava ali razkritje: Je Trump lahko predal Rusiji strogo zaupne informacije?

Aleksej Jorš
V ponedeljek, 15. maja, so številni ameriški mediji izrazili ostro kritiko na račun predsednika Donalda Trumpa. Tokrat ga obtožujejo, da je ruskemu ministru za zunanje zadeve Sergeju Lavrovu predal tajne informacije o borbi proti Islamski državi. Vendar pa celo sami tožniki priznavajo, da Donald Trump ni prekršil ameriškega zakona.

Prvi časopis, ki je poročal o Trumpovi predaji tajnih podatkov, je bil Washington Post, ki je ob sklicevanju na neimenovane vire med nekdanjimi in aktualnimi vladnimi uradniki poročal, da je ameriški predsednik na sestanku za zaprtimi vrati z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razkril informacije o metodah dela ameriških tajnih služb in njihovih zaveznikov, kot tudi vire informacij. Dejstvo je, da ameriški predsednik razpolaga s pristojnostjo deklasificiranja katerekoli informacije in ima tudi možnost sprejemanja odločitev o njeni prihodnji uporabi. Tako celo najostrejši kritiki Trumpa govorijo zgolj o neprimernosti njegovega ravnanja in tveganjih, ki so s tem povezana, ne morejo pa trditi, da je Trump storil karkoli nezakonitega.

Do srečanja med Lavrovom in Trumpom je prišlo 10. maja, po odstavitvi direktorja FBI-ja Jamesa Comeyja, katerega agencija je med drugim odgovorna tudi za zaščito državnih skrivnosti. Vendar pa informacij o tem, da teroristi Islamske države pripravljajo napade na civilna letala – o čemer sta po besedah svetovalca za nacionalno varnost Herberta McMastera na srečanju razpravljala ruski zunanji minister in ameriški predsednik – Trumpu verjetno niso predali predstavniki Zvezne varnostne službe (FBI), pač pa NSA ali pa CIA. McMaster trdi, da beseda na pogovoru ni tekla niti o metodah niti o viru omenjenih informacij.

Sergej Lavrov, Donald Trump in Sergej Kisljak (ruski veleposlanik v ZDA). Bela hiša, 10. maj 2017. / Vir: Aleksander Ščerbak / TASS.Sergej Lavrov, Donald Trump in Sergej Kisljak (ruski veleposlanik v ZDA). Bela hiša, 10. maj 2017. / Vir: Aleksander Ščerbak / TASS.

Končni uporabnik

Kdo je končni uporabnik obveščevalnih informacij, najpomembnejših “odkritij” varnostno-obveščevalnih služb? Seveda so to šefi držav. Vsako jutro na mizo predsednikov držav prihajajo povzetki poročil obveščevalnih služb. Njihovo branje je za voditelje velesil nekaj tako običajnega, kot je za običajnega človeka branje novic ob jutranji kavici. Seveda v primeru velikih dogodkov, kot so teroristični napadi, poslabšanje lokalnih konfliktov ali možnost vojaškega napada, šefi držav prejemajo posebne memorandume. V večini držav šefi tajnih služb o najbolj pomembnih zadevah voditelje držav obveščajo na osebnih srečanjih. Kar se tiče metod pridobivanja informacij in njihovega izvora, so šefi držav o tem seznanjeni bolj poredko. Šefu države je potrebna informacija, ne pa način, na katerega so do nje prišli.

Šefi držav so vedno obveščeni o najpomembnejših obveščevalnih operacijah. Tako so med II. svetovno vojno Angleži dešifrirali nemški stroj za šifriranje Enigma in na ta način prišli do velike količine informacij o načrtih nacistične Nemčije. Na koncu je britanski premier Winston Churchill osebno sprejel odločitev, kako bo omenjene podatke tudi uporabil. Odločil se je, da ne bo prestrezal nekaterih večjih napadov na britanska mesta, saj se je bal, da bo uspešno delovanje Kraljevih zračnih sil Nemcem razkrilo, da so uspeli vdreti v njihov sistem za prenos podatkov.

Za razliko od Churchilla je bil sovjetski voditelj Nikitia Hruščov zelo nepreviden z obravnavo  občutljivih informacij. Tako je bilo v poročilu ob odstranitvi na plenarnem zasedanju CK KPSZ oktobra 1964 javno rečeno, da je Hruščov na svojih srečanjih tujcem zelo pogosto predajal zaupne informacije o sovjetskem orožju ali vesoljskem programu. V svetovni zgodovini zelo redko srečamo takšno ravnanje voditelja velesile.

Dober znak za Rusijo

Zaenkrat še ni znanega primera, da bi aktualni ruski voditelji razkrivali strogo zaupne informacije, ruski mediji pa informacije o zaprtih sejah na najvišjem nivoju dobivajo iz uradnih virov. Zato je Lavrov za Trumpa več kot zanesljiv partner za izmenjavo informacij, kar pomaga v skupnem boju proti terorizmu.

Po nedavnem napadu na letalsko oporišče Šajrat je izmenjava informacij o delovanju Islamske države med obveščevalnimi službami padla na ničelno točko. Vendar pa je povsem jasno, da želi Trump, ki sanja o konkretnem napredku na Bližnjem vzhodu, pridobiti podporo Rusije. Glede na to, da je edina oseba, ki lahko na zakonit način Moskvi preda strogo zaupne informacije o načrtih Islamske države, se je odločil, da bo to pač počel na lastno pest. Potemtakem je povsem mogoče, da se je Sergej Lavrov v Moskvo vrnil z veliko količino informacij, ki bodo učinkovito uporabljene v boju proti radikalnim islamistom v Siriji. Trump bo seveda dobil nekaj v zameno.

Po zamenjavi Jamesa Comeyja se je tabor Trumpovih nasprotnikov samo še povečal. Kampanja kritiziranja Trumpa “zaradi predajanja tajnih podatkov obveščevalnih služb”, ki se je začela 15. maja, je že sprožila pozive k odstavitvi in utegne na kratek rok dejansko vplivati na njegov rejting priljubljenosti. Po drugi strani je v tem primeru precej bolj pomembno to, da je ameriški voditelj izrazil pripravljenost za nadaljevanje izmenjave informacij o terorizmu z Rusiji. In to bi lahko privedlo do znatnega napredka v boju proti Islamski državi in posledično k povečanju priljubljenosti 45. ameriškega predsednika.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke