Je v Makedoniji sploh mogoče narediti konec ruskemu vplivu?

30. maj 2017 Nehat Sadiku
Makedonija bo jutri dobila novo vlado, v kateri si bodo položaje razdelili člani Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva ter glavni stranki etničnih Albancev, Demokratska zveza za integracijo (BDI) in Zveza za Albance. Imela bo težko delo, saj stoji na zelo trhlih temeljih, poleg tega pa ne gre spregledati, da imajo glavni makedonski strateški partnerji precej različne vizije.
Mnenje
Putin_Ivanov2
Gjorgje Ivanov in Vladimir Putin. Vir: Kremlin.ru

Novi makedonski premier Zoran Zaev je v nedeljo pozno zvečer predstavil novo makedonsko vlado, ki naj bi jo v sobranju potrdili jutri. Glavne položaje si bodo razdelili člani Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva ter glavni stranki etničnih Albancev, Demokratska zveza za integracijo (BDI) in Zveza za Albance. Albansko gibanje BESA, ki je druga največja albanska politična stranka, se je odločilo, da ne bo šlo v vlado, jo bodo pa vseeno podpirali v sobranju. To pomeni, da bo imela nova vlada v sobranju skupaj kar 67 glasov od 120.

Ameriški veleposlanik v Makedoniji Jess L. Baily želi prikriti vlogo, ki jo je odigral pri padcu režima nekdanjega premierja Nikole Gruevskega (VMRO-DPMNE) in vzpostavitvi nove vlade na čelo s predsednikom Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zoranom Zaevom. Zato bo poskušal lobirati, da bi Makedonija postala članica zveze NATO, kar bi pomenilo, da se bo morala nova vlada soočiti s spremembo imena države in z njenim vstopom v NATO. S tem bi se Američani dokončno znebili ruskega vpliva v Makedoniji.

To bo težko izvedljivo, saj ne gre spregledati, da je bil makedonski predsednik Gjorgje Ivanov pred natanko tednom dni na obisku v Rusiji, kjer je prejel nagrado znane ruske ustanove “Patriarh Aleksij II” za enotnost pravoslavnih narodov, ki jo vsako leto podeljujejo za promocijo krščanskih pravoslavnih vrednot v družbi in krepitev enotnosti pravoslavnih ljudstev – tudi med balkanskimi narodi.

Dobitniki povečini prihajajo iz vrst politike: vodje držav, vlad in parlamentov ter ljudje, zaposleni v kulturi, ki prispevajo h krepitvi duhovnih, gospodarskih in  političnih vezi med državami s pravoslavno tradicijo.

Vir:  Kremlin.ruVir: Kremlin.ru

Predsednika Ivanova je med drugim sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, s katerim sta se pogovarjala o stanju v Makedoniji tik pred dodelitvijo mandata Zoranu Zaevu ter izvolitvijo nove makedonske vlade. Pogovarjala sta se tudi o izogibanju destabilizacije varnostno-političnih razmer na Balkanu ter krepitvi medsebojnega sodelovanja, zlasti gospodarskega. Med drugim ne gre spregledati, da so plinovod Turški tok že pripeljali do Strumice in da je Zoran Zaev hkrati poslovnež, povezan tudi z ruskimi podjetji.

Oblikovanje nove vlade

Po podatkih Zorana Varuševskega, nekdanjega vodje Administracije za varnost in protiobveščevalsko dejavnost (UBK), je pred oblikovanjem nove vlade kar dvakrat prišlo do tajnega srečanja med Zoranom Zaevom in predsednikom Gjorgem Ivanovom. Beseda je tekla o pogojih, pod katerimi naj bi Zaev od Ivanova sploh dobil mandat za sestavo nove vlade. Isti vir navaja, da bo nova vlada na precej trhlih temeljih in da so bili pred njenim nastankom v igri trije eksplozivni scenariji: na relaciji med samimi makedonskimi strankami, med albanskimi in makedonskimi strankami, grozil pa je tudi konflikt znotraj albanskih strank.

Po prvem scenariju so pričakovali spopad med nekdanjo vladajočo stranko VMRO- DPMNE in SDSM kot stranko, ki ima na razpolago novo parlamentarno večino za oblikovanje nove vlade. Nastala je nova naveza Zaev-Ahmeti, ki si bo v prihodnosti verjetno prizadevala za odstranitev Nikole Gruevskega s politične scene. Omenjeno sodelovanje naj bi do izraza prišlo na že napovedanih lokalnih volitvah, ki bodo po vseh predvidevanjih potekale meseca oktobra.

Zaev naj bi poskušal Ahmetija iz ozadja tudi prepričati, da nima smisla ponovno odpirati zadeve Sopot iz leta 2003, ko so 11 Albancev obtožili, da so podtaknili bombo, v kateri sta umrla dva vojaka zveze NATO. Po trditvah Zaeva bi odpiranje zadev, ki so že zastarale, obudilo stare konflikte.

Po drugi strani obstajajo tudi teorije, ki pravijo, da bo Ahmeti še naprej potreboval Gruevskega, pa četudi bo prvi del nove vlade, drugi pa v opoziciji in bo bojkotiral delo sobranja.

Naveza Gruevski-Ahmeti naj bi si prizadevala za čimprejšnji razpad nove vlade, pripravo terena za predčasne volitve in oblikovanje širše koalicije. 

Ahmetijeva BDI bo s strani VMRO verjetno dobivala številne baze podatkov o tem, kaj je počela in še počenja SDSM Zorana Zaeva, kar bo taktika, s katero bo  poskušal Gruevski nagajati in ovirati delo nove vlade.

Po drugem scenariju so se v Makedoniji bali spopada med Albanci in Makedonci, v tem pogledu pa je bil še zlasti kritičen dan vdora radikalnih skupin v sobranje in pretep poslancev (v primeru da bi Sela umrl, bi se spopadi med Albanci in Makedonci samo še širili, kar je sam Sela potrdil v pogovoru za kosovsko televizijo Jeta).

Po tretjem scenariju, ki se kaj lahko odvije tudi v bližnji prihodnosti (tukaj lahko umestimo tudi potek lokalnih volitev in druge dejavnosti) gre za medalbanski konflikt na relaciji BESA-BDI, kar bi pripeljalo do destabilizacije Makedonije, ki bi odprla možnost za oblikovanje vlade širše koalicije, kar je cilj Nikole Gruevskega.

IFIMES: Stabilizacija ali destabilizacija Balkana?

Dolgoročni cilj BESE je tudi zamenjava voditelja Islamske skupnosti Makedonije Alije Ahmetija Sulejmana Rexhepija, saj je naklonjen Demokratski zvezi za integracijo (BDI). Iz bližnje preteklosti imamo izkušnje, ko je bila ena albanska stranka del vlade in je delovala proti drugi albanski stranki, ki je bila v opoziciji (denimo PPD in PPDSH in kasneje PPD in PDSH).

Turška karta

BESA si želi ostati zunaj vlade, ker tik pred lokalnimi volitvami ne želi zapraviti določenega dela volilnega telesa. V predvolilni tekmi bodo njeni predstavniki poudarjali, da so moralni, odgovorni, in da seveda niso podkupljivi, kot sta denimo BDI in Zavezništvo za Albance.

BESA ostaja v opoziciji tudi zato, ker v zadnjem času na njen račun letijo številne obtožbe, da je s strani turškega predsednika Recepa Tayyip Erdoğana dobivala velike vsote denarja (sumijo jih torej pranja denarja in drugih malverzacij na področju financiranja stranke ter odkupa določenih ustanov, ki služijo za njihovo delovanje – npr. TV SHENJA – pa tudi številnih drugih nepremičnin).

Al Džazira: V Makedoniji ne gre za etnični konflikt, ne za vmešavanje Rusije

BDI Alija Ahmetija je BESI zagrozil, da bo nova vlada sprožila kriminalistično preiskavo glede pranja denarja s strani BESE. Takšen potek dogodkov bi na zatožno klop postavil tudi Turčijo, češ da je finančno podpirala gibanje, ki se je ukvarjalo z pranjem denarja. Med glavne osumljnce omenjene afere vsekakor spadajo BESA in na desetine turških nevladnih organizacij, ki operirajo v Makedoniji.

Odpiranje tega vprašanja bi za Makedonijo sicer pomenilo načenjanje dobrih odnosov s strateškim partnerjem – Turčijo. Ne gre spregledati, da gre za državo, na katero je predsednik Ivanov naslovil dramatično pismo, v katerem je mednarodno skupnost seznanil s politično krizo v Makedoniji. O njej je poleg Turčije obvestil še Washington, Bruselj in NATO. Rusije pač ne. Se je zato pred kratkim mudil v Moskvi?

Dr. Nehat Sadiku, politolog.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča RBTH ali njegovih zaposlenih.
Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku