Strokovnjaki kluba Valdaj o razlogih morebitne nove velike vojne

Reuters
Glede na to, da jedrsko orožje ni več faktor odvračanja, v svetu čedalje bolj narašča psihološka pripravljenosti na uporabo sile, s tem pa narašča tudi verjetnost vojaškega konflikta, tudi med jedrskimi silami, ocenjujejo strokovnjaki kluba Valdaj.

Konfrontacija se je že začela

“Vsako leto se veča verjetnost, da bodo tekmovalnost med velikimi silami ter prevare in napake vojaških vodstev pripeljale do izbruha meddržavnih konfliktov s katastrofalnimi posledicami, “ sta ocenila Andrej Sušencov, programski direktor Valdajskega kluba, in Michael  Kofman, znanstveni sodelavec Inštituta Kenan, ki deluje pri Centru Woodrow Wilson. Na majskem srečanju Valdajskega kluba sta predstavila referat pod naslovom „Zakaj je mogoča vojna med velikimi silami“. Po njunem mnenju konflikt z uporabo konvencionalnega orožja ni samo „potencialno mogoč“, ampak je celo „verjeten“.

Izbruh takšnega konflikta je mogoč med ZDA in Rusijo, prav tako pa tudi med ZDA in Kitajsko. Pravzaprav so vse tri omenjene države že v stanju konfrontacije. V želji, da „pripravijo bojno polje za vojno“, vse tri države uporabljajo nevojaška sredstva, tj. instrumente za izvrševanje ekonomskega, političnega in medijskega pritiska. Kot je v svojem referatu poudaril Sušencov, se v  sodobnih pogojih zelo pogosto zgodi, da ne moremo natančno reči, „ali sta dve državi v vojni ali nista“.

Avtorja referata se strinjata, da je Sirija najbolj verjetno območje, na katerem utegnejo velike sile „prekoračiti prag uporabe sile“. Velik potencial razvoja konflikta ponuja tudi zaostrovanje odnosov med Rusijo in Turčijo kot članico zveze NATO, pa tudi napetosti med ZDA in Kitajsko zaradi ozemeljskega spora okoli otokov v Južnokitajskem morju. V Združenih državah Amerike so že leta 2010 uradni status dali doktrini zračno-morske bitke (AirSea Battle), ki predvideva tesnejše sodelovanje med zračnimi silami in vojno mornarico. Kot so v zvezi z omenjeno doktrino že leta 2010 opozorili pri raziskovalnem centru CSBA, morajo ameriške letalske sile in vojaška flota oblikovati strategijo, ki bo odgovor na vse hitrejšo rast vojaške moči Kitajske.  

Ta konfrontacija lahko zaradi kršitve zračnega prostora ali incidenta med vojaškimi manevri kaj hitro preraste v „vročo fazo“, opozarjata avtorja referata.  

Po mnenju Aleksandra Hramčihina, namestnika direktorja Inštituta za politične in vojaške analize, v omenjenem referatu še zdaleč niso naštete vse potencialno konfliktne regije. „V našem času lahko konflikt izbruhne kjerkoli hočete, “, je apokaliptičen strokovnjak.

Kot leta 1914

Po mnenju avtorjev referata, stanje, ki se je zdaj vzpostavilo v svetu, močno spominja na razmerje moči pred izbruhom I. svetovne vojne. Analogija je pravilna iz dveh vidikov. Prvi je ta, da je svet tako kot pred začetkom I. svetovne vojne „povezan v mrežo regionalnih povezav in bilateralnih sporazumov “. Med takšne na „pol oblikovane povezave“ avtorja prištevata „neformalna varnostna jamstva“, ki so jih ZDA dale državam vzdolž mej z Rusijo in Kitajsko. Drugi vidik je, da se bo nova velika vojna, če bo do nje prišlo, tako kot pred stotimi leti bila z novim orožjem, za katerega še ne obstajajo niti pravila.

Slabitev dejavnikov odvračanja

Glavna razlika med potencialnim novim konfliktom in scenariji, ki so jih obravnavali med hladno vojno, je v tem, da v današnjem primeru ne bo več obvezna uporaba jedrskega orožja. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo novi veliki konflikt odvijal predvsem v kibernetskem prostoru, komunikacijski in informacijski sferi ter v vesolju. 

Jedrsko orožje ni več tako pomemben faktor odvračanja, zlasti zato, ker je postalo ranljivo na visokonatančno konvencionalno orožje, pa tudi zaradi širjenja sistema protiraketne obrambe, so prepričani strokovnjaki Valdajskega kluba. „Pomen jedrskega orožja kot splošno priznanega sredstva za preprečevanje vojne se bo neizbežno zmanjševal, “še napovedujejo strokovnjaki.

Razvoj visoko natančnega orožja utegne postati faktor, ki ne odpravlja jedrskega odvračanja v celoti, pač pa služi kot dopolnilni sistem odvračanja. Če smo natančni, je akademik Ruske akademije znanosti Andrej Kokošin že leta 2012. pisal o sistemu„predjedrskega odvračanja“, ki bi dopolnjeval obstoječi sistem jedrskega odvračanja in bi predstavljal “prepričljivo nevarnost uporabe visoko preciznih raket velikega dosega s konvencionalnimi bojnimi glavami“.

„Že dolgo je jasno, da jedrsko orožje ni orožje, pač pa politični in psihološki faktor. Bolj kot jedrske sile razvijajo visoko natančno orožje, bolj verjetno postaja, da bo med njima izbruhnil konflikt, “ je jasen namestnik direktorja Inštituta za politično in vojaško analizo Aleksander Hramčihin.

Glavni cilj – vojni štabi

Strokovnjaki so prepričani, da novi veliki konflikt najverjetneje ne bodo vključevali celovitih vojaških operacij, zasedba sovražnikovih ozemelj pa bo celo nezaželena. Cilj nove vojne ne bo zlom sovražnikove vojske, pač pa „uničenje sovražnikovega gospodarstva in političnega sistema“, ter nazadovanje te države „iz 21. v 20. stoletje“.

Na samem začetku novega konflikta bodo vpleteni najverjetneje uporabili elektromagnetne bombe, s katerimi bodo onemogočali nasprotnikov sistem vojaškega poveljevanja. Glavni udarci bodo usmerjeni tako na komunikacijske linije, kot tudi na pomožna sredstva kopenskega, vesoljskega in podvodnega vojskovanja, napovedujeta Sušencov in Kofman.  

Glavna udarna sila bo visoko natančno orožje velikega dometa, kar bo po mnenju avtorjev referata omogočilo, da se vojne aktivnosti čedalje bolj oddaljijo od nacionalnega ozemlja.  

Vojskujoče se strani bodo poskušale uničiti sisteme oborožitve v določenih regijah (takoimenovani kompleksi anti-access/area denial, A2/AD), ki jih tako v  Črnem kot Baltskem morju poskuša ustvariti tudi Rusija.

Avtorski tekst na spletni strani RBK.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.