Nato si želi miru, pripravlja pa se na vojno

Zasedanje Nata v Varšavi.

Zasedanje Nata v Varšavi.

Reuters
Vojaški strokovnjaki so Natova dejanja povzeli z besedami »želijo si miru, pripravljajo pa se na vojno«, vendar so izjavili, da Moskva ne bo sprejela povračilnih ukrepov proti bloku.

Severnoatlantska zveza bo namestila dodatne štiri brigade na Poljskem in v baltiških državah. Svojo namero so razkrili na visokem srečanju v Varšavi. Skupaj bo tako v okviru tega sporazuma 4.000 vojakov zveze nameščenih že leta 2017.

S tem zveza uradno ne krši temeljnega akta, ki sta ga leta 1997 sklenila Nato in Rusija. V skladu z omenjenim sporazumom se je vojaška zveza namreč zavezala, da ne bo nameščala »večjih vojaških kontingentov« blizu ruskih meja

Članice zveze so izjavile tudi, da je evropski del protiraketnega ščita ZDA napredoval do osnovnega nivoja pripravljenosti na boj, kar pomeni, da so vojaške pomorske sile ZDA, ki se nahajajo v bazi Rota v Španiji, radio lokacijski sistemi v Turčiji in rakete – prestrezniki na romunskem ozemlju začele skupaj delovati proti mogočim grožnjam zvezi.

Ladje vojaške pomorske flote še vedno vstopajo v Črno morje, kar povzroča pričakovane negativne odzive iz Moskve. Strani se bosta kmalu srečali tudi uradno, saj bo zasedanje sveta Rusija – Nato potekalo 13. julija. Vodstvo Nata je že izrazilo željo po sprejetju vrste »zaupnih ukrepov«, med katerimi je vgradnja transponderjev (elektronskih identifikacijskih sistemov) na bojnih letalih zveze in Rusije, pa tudi sporazum o preprečevanju incidentov v zraku in na morju. Če bosta strani navedene sporazume sprejeli, bomo lahko govorili celo o delnem zmanjšanju napetosti v medsebojnih odnosih.

Zaenkrat le-ti niso niti približno miroljubni. Pred samim srečanjem Nata je ameriški predsednik Barack Obama v izjavi za Financial Times postavil grožnjo teritorialni varnosti Evrope, ki po njegovih besedah izvira od Rusije, ob bok dejanjem borcev »Islamske države«. Predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Rusije Marija Zaharova je na to odgovorila, da »Nato živi v vojaško-političnih Butalah« in »usmerja svoje moči na nadzorovanje neobstoječe grožnje z Vzhoda.«

Rusko videnje rezultatov srečanja

Po mnenju vojaškega strokovnjaka in namestnika direktorja inštituta držav SND Vladimirja Jevsjejeva je zveza od začetka ukrajinske krize v glavah državljanov svojih članic ustvarila cilj, ki se je izgubil z razpadom Sovjetske zveze – treba se je upreti Moskvi.

»V političnem pogledu bosta 'neobstoječa ruska grožnja' in dejansko izzivanje borcev 'Islamske države' pripomogla k temu, da bi se zveza poenotila ob izstopu Velike Britanije iz EU, ter k rasti podobnih centrifugalnih središč v Evropi,« je še izjavil strokovnjak.

Po njegovem mnenju so rezultati srečanja za Moskvo zmerno negativni: lahko bi bili znatno ostrejši, nikakor pa ne bolj mili. »Gre za nek kompromis. Uradno se izraža pripravljenost na sodelovanje, čeprav se dejansko izvaja politika, pri kateri ne gre toliko za nadzorovanje, kolikor za zastrahovanje Rusije. Želijo si miru, pripravljajo pa se na vojno,« je dodal analitik.

Kot je izjavil glavni urednik časopisa Arsenal Otečestva (Arzenal Domovine, op.ur.)  Viktor Murahovski, Rusija ne bo sprejela nikakršnih dodatnih ukrepov v odgovor na dejanja in politične izjave Nata.

»Obrambno ministrstvo se opira na realne vojaške potenciale naših partnerjev glede Nata in ne na izjave voditeljev ali politikov. Vojaško vodstvo že izvaja načrt gradnje oboroženih sil Rusije, ki ga  je ruski predsednik potrdil za obdobje do leta 2025. V okviru načrta se razvijajo nove divizije v zahodnem vojaškem okrožju, poleg tega pa se vojska na novo opremlja s sodobnim orožjem,« je izjavil Murahovski.

Sergej Šojgu, ruski obrambni minister je kot protiukrep že januarja 2016 napovedal oblikovanje novih treh divizij (divizija v mirnem času predstavlja do 13.000 vojakov) na zahodu kot protiutež načrtom zveze, ki so se takrat že pripravljali, zdaj pa so bili v Varšavi le še pravno potrjeni.

Ali bo NATO dosegel Azijo

Medtem pa ZDA in Nato že lahko pogledujeta proti Aziji, meni Jevsjejev. »Administracija ZDA ve, da za ohranitev vojaško-politične prevlade na svetovnem prizorišču ne bo dovolj le okrepitev središč vpliva v Evropi; ta bodo morali prenesti tudi v Azijo, da bi lahko nadzorovali pojavljajočo se grožnjo Kitajske,« je še izjavil Jevsjejev.

Po njegovih besedah je Washington že oblikoval skupino 12 rušilcev, oboroženih z vodenimi raketami, da bi povečal prisotnost svojih pomorskih sil v Tihooceanskem loku.

»Pod izgovorom poslabšanja odnosov z Rusijo bodo Združene države postopoma vstopale v Tihooceanski lok. Ta težnja se bo še povečala s prihodom novega predsednika, ne glede na to, kdo bo prevzel Ovalno pisarno – Trump ali Clintonova,« meni Jevsjejev.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.