Kako bo poskus državnega udara v Turčiji vplival na odnose med Moskvo in Ankaro?

Turški vojak na trgu Taksim v Istanbulu

Turški vojak na trgu Taksim v Istanbulu

Reuters
Strokovnjaki imajo različne ocene o tem, kako bo neuspeh pri strmoglavljenje turške vlade s strani pripadnikov turške vojske, vplival na odnose med Rusijo in Turčijo.

V noči na 16. julij smo bil priče poskusu državnega udara v Turčiji. Skupina upornikov znotraj turške vojske je zajela helikopterje in nekajkrat napadla državne objekte v Ankari.

V Instanbulu so pobudniki prevrata zaprli mostove čez Bospor in vdrli v stavbe vodilnih turških medijev – televizijskega kanala TRT in medjskega centra Dogan Media Group, ki ima v lasti kanal CNN Turk in vodilni opozicijski časopis Hurriyet.  

Po zadnih podatkih je življenje izgubilo 265 ljudi, 1440 jih je bilo ranjenih. ( op.ur.)

Po navedbah namestnika načelnika generalnega štaba Turčije Ümita Dündara je poskus prevrata izvedla skupina pripadnikov vojaške policije in vojaških letalskih sil.

Zaradi suma sodelovanja v poskusu državnega prevrata so priprli več kot 3000 ljudi.

Odziv Moskve

Mednarodna skupnost je obsodila poskus prevrata, Moskva pa je bila v svojem odzivu zadržana in poskusa ni obsodila.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izrazil zaskrbljenost zaradi dogodkov v Turčiji. »Želimo si, da bi se to, kar se zdaj dogaja v Turčiji, končalo čim hitreje ter na legitimen način. Želimo si, da se država čim prej vrne na pot stabilnosti, miru in pravnega reda,« je bil jasen Peskov. Dodal je, da predsednik Vladimir Putin še ni komuniciral z nobeno od strani v konfliktu.

V nedeljo so iz Kremlja vendarle sporočili, da se je Putin po telefonu pogovarjal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Do pogovora je prišlo na pobudo Kremlja, so sporočili s tiskovne službe Kremlja in dodali, da je Putin turškemu kolegu izrazil sožalje zaradi številnih žrtev, ki so jih terjali burni dogodki in mu zaželel, da se v Turčijo čim prej vrneta ustavni red in stabilnost. »Putin je poudaril rusko načelno stališče, v skladu s katerim kategorično zavrača neustravna dejanja in uporabo sile.« ( op.ur.)

Predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev je Ankaro pozval, naj čim prej vzpostavi ustavni red. »To, kar se je zgodilo, kaže, da obstajajo v turški družbi in vojski močna in globoka protislovja, ki so v teh dogodkih privrela na dan.«

Dogodki ne koristijo odnosom

Konec junija se je turški predsednik Erdoğanom Rusiji opravičil za incident, ko so turške sile 24. novembra 2015 sestrelile rusko vojaško letalo, zaradi česar so bili bilateralni odnosi med državama kar sedem mesecev zamrznjeni.

Po opravičilu se je začel proces normalizacije odnosov. Prvič po incidentu sta se po telefonu pogovarjala predsednika obeh držav in se dogovorila, da se bosta v bližnji prihodnosti srečala v živo. Odpravili so prepoved potovanja za ruske turiste v Turčijo.

Ilšat Sajetov, strokovnjak za Turčijo in direktor Centra za preučevanje sodobne Turčije ocenjuje, da trenutna situacija ne bo imela negativnega učinka na rusko-turške odnose. »V Turčiji je na oblasti voditelj, ki je javno izrazil, da želi obnoviti bilateralne odnose. Nestabilnost v Turčiji – teroristični napadi, poskusi prevratov, polarizacija družbe itd. – seveda ne bodo koristili odnosom med državama. Koncentracija oblasti v rokah turškega predsednika povečuje tveganje, da bodo sprejemali nepremišljene odločitve. Ruska oblast bo na to gotovo pozorna.«

Z njim se strinja Jurij Mavašev, strokovnjak za Bližnji Vzhod in Turčijo v Kavkaškem geopolitičnem klubu (Caucasus Geopolitical Club). »Sedemmesečna rusko-turška kriza je vplivala na ocene določenega dela ruske družbe. V prvih urah poskusa prevrata je cela vrsta ruskih strokovnjakov dogodke pozitivno ocenila. Nekateri so izjavili, da za prevrat obstajajo globlji vzroki, ki napovedujejo prihajajoče težave turške družbe. Te ocene govorijo o tem, da v ruski družbi zaradi preteklih napak niso povsem prepričani, da se vodstvo države resnično trudi, da bi odnose dvignilo na ustrezno raven,« je dodal strokovnjak.

Politična dogajanja bolj optimistično ocenjuje Kerim Has, strokovnjak analitičnega centra USAK za evro-azijska politična dogajanja v Ankari.
Po njegovem mnenju bodo dogodki spodbudili normalizacijo odnosov z Moskvo.

»Vodstvo države bo začelo izvajati bolj neodvisno politiko, usmerjeno v povečanje varnosti v državi. Negativni okoliščini bosta le zmanjšanje števila ruskih turistov in odlašanje z odpravo ruskih gospodarskih sankcij,« je prepričan Has.

Hasan Oktay, turški analitik in direktor Centra za kavkaške strateške študije, po drugi strani pravi, da dogodki ne bodo negativno vplivali na odnose z Moskvo. »Poskus udara ni uspel. Pobudniki so aretirani. Zmagala je demokracija,« povzema strokovnjak.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.