Krka se ne umakne iz držav, ki se soočajo z gospodarskimi nihanji

Jože Colarič.

Jože Colarič.

The Slovenia Times
Pogovor z Jožetom Colaričem, predsednikom uprave in generalnim direktorjem Krke, d.d.

Glavni pokrovitelj slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem je že vrsto let podjetje Krka, ki je daleč najbolj uspešno slovensko podjetje v Ruski federaciji. To je Krkin največji in hkrati eden od ključnih trgov. V Rusiji ima Krka dve podjetji – eno skrbi za distribucijo izdelkov, drugo pa je proizvodno-distribucijski center.

V Ruski federaciji sta v Krkini tovarni dva obrata, zaradi česar imajo status domačega proizvajalca, kar jim daje možnost, da sodelujejo v razvoju ruske farmacevtske industrije.

V zadnjih petih letih je v generični farmacevtski industriji mogoče opaziti rast prihodkov, kar je posledica rasti povpraševanja po generičnih zdravilih. S skoraj 2 odstotnim tržnim deležem je Krka eno od vodilnih globalnih generičnih farmacevtskih podjetij. Pred kratkim ste povečali stroške za raziskave in razvoj (konec lanskega leta so dosegli 115,4 milijone evrov) konec leta 2015 pa ste poleg tega presegli tudi rast prodaje. Kaj je vaša glavna usmeritev, s katero boste dosegli, da se bo rast nadaljevala tudi v prihodnje?

Naši načrti so ambiciozni, hkrati pa se zavedamo, da bodo na poslovanje tudi v prihodnosti vplivale razmere na posameznih trgih. V skupini Krka v letu 2016 načrtujemo količinsko in vrednostno rast prodaje, dobiček v višini 160 milijonov EUR, za naložbe bomo namenili podoben znesek. K rasti bodo pomembno prispevali novi izdelki, pri čemer lahko povem, da v skupini Krka delež novih izdelkov, ki smo jih začeli tržiti v zadnjih petih letih, v prodaji predstavlja več kot 40 %. V naši poslovni strategiji dajemo poudarek ne le uveljavljenim terapevtskim področjem, ampak tudi vstopanju na nova. Hkrati smo nekatere ključne poslovne funkcije vsebinsko povezali tako, da bodo zagotavljale še bolj učinkovito delovanje našega poslovnega modela vertikalne integracije. Po njem izdelek razvijemo in zagotovimo kakovostno proizvodnjo tako zdravilne učinkovine kot končnega izdelka, vključuje pa tudi trženjsko-prodajne aktivnosti, ki se končajo z rednim unovčevanjem terjatev. K temu pa naj dodam še hitrost in fleksibilnost, ki sta naši pomembni konkurenčni prednosti. Prepričan sem, da smo postavili trdne temelje za našo nadaljnjo poslovno pot.

Pomembna je prisotnost Krke v Ruski federaciji, ki je največji posamični trg za zdravila na recept. Kakšen je obseg prodaje na tem trgu in zmogljivost vaše infrastrukture? Kako dolgo je Krka že prisotna v Rusiji?

Ruska federacija je eden ključnih Krkinih trgov in tudi največji posamični trg. V Krki ga dobro poznamo, uporabniki pa poznajo nas in naše številne sodobne, kakovostne, učinkovite in varne izdelke. Zaradi dolgoletnega poslovanja na njem uživamo ugled. Prvič smo se v Rusijo podali leta 1965, ko smo na sejmu v Moskvi predstavili svoje prve farmacevtske izdelke in jih tudi uspešno prodali. Sodelovanje se je skozi leta krepilo, zato smo leta 1992 v Moskvi ustanovili predstavništvo in ga v prihodnjih letih okrepili še z več podružnicami. Leta 1999 smo ustanovili proizvodno podjetje OOO Krka Rus, leta 2000 pa še distribucijsko podjetja OOO Krka Farma. Pomembna prelomnica je leto 2003, ko smo z  izgradnjo  moderne tovarne Krka-Rus v mestu Istra v Moskovski oblasti postali domači proizvajalec. Leta 2013 smo tovarni pridružili še novi obrat Krka-Rus 2 na površini 34.500 m2, naložbo v vrednosti 135 milijonov EUR. Prva faza, ki je bila končana leta 2013, je znašala 95 milijonov EUR. Vgradnja tehnološke opreme bo potekala postopno v naslednjih letih v skladu s potrebami trga, vse do končne letne zmogljivosti obrata 1,8 milijarde tablet in kapsul ter razpoložljivih 18.500 paletnih mest v skladišču. Danes v tovarni Krka-Rus proizvedemo kar 50 % vseh izdelkov, prodanih na ruskem trgu. Na prodajni rezultat v Ruski federaciji pa je v zadnjih letih žal vplival padec vrednosti rublja. Tako smo leta 2015 prodali za 224,7 milijona EUR izdelkov, kar je v evrih izraženo petino manj kot leto prej. Prodaja, izražena v ruskih rubljih, pa se je povečala za 6,5 %, zrasla pa je tudi v količini prodanih izdelkov.

Kot najboljšega tujega proizvajalca zdravil so Krko v Moskvi že dvakrat nagradili.  Glede na vaše izkušnje poslovanja z Rusijo, kateri so izzivi in priložnosti?

Uporabniki dobro poznajo in cenijo naša zdravila, zato verjamemo, da se bo povpraševanje po naših izdelkih nadaljevalo. Razmere so seveda zahtevne, zato je za doseganje rezultatov potrebnih še več naporov. A v prihodnost gledamo z optimizmom, saj imamo v Rusiji močno marketinško-prodajno mrežo vse od Kaliningrada pa do Vladivostoka in, kot rečeno, status domačega proizvajalca. Danes je na področju marketinga in prodaje zaposlenih skoraj 2000 visoko izobraženih sodelavcev, od tega večinoma lokalnih strokovnjakov. Lahko rečem, da na tem trgu vidimo še veliko priložnosti.  

Tako kot v primeru številnih večjih multinacionalnih farmacevtskih podjetij, je imelo nihanje ruskega rublja velik vpliv na prodajo. Kako se je na to odzvala Krka in kakšno je stanje danes (v številkah), ko se je menjalniški tečaj nekoliko stabiliziral.

Krka se ne umakne iz držav, ki se soočajo z gospodarskimi in ostalimi nihanji, ampak na teh trgih ostaja. Hitro se prilagajamo razmeram in naš odgovor na sedanje okoliščine je še bolj intenzivno delo, predvsem pa povečanje proizvodnje in prodaje naših izdelkov. Tako je v prvem trimesečju letošnjega leta zaradi nižjega povprečnega tečaja rublja prodaja, izražena v evrih, v Ruski federaciji sicer za 9 % zaostala za prodajo v enakem lanskem obdobju, hkrati pa se je prodaja, izražena v ruskih rubljih, povečala za 9 %, količinsko pa za 10 %.

Kako kot globalni akter zmanjšujete vpliv finančnih tveganj in gospodarskih nevarnosti na poslovanje skupine Krka?

V nepredvidljivih pogojih poslovanja je obvladovanje tveganj zelo pomembno, da zagotovimo čim bolj stabilno poslovanje. Zaradi razpršenega mednarodnega poslovanja je skupina Krka na posameznih trgih vsekakor izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev. Tako smo v letu 2015 nekoliko prilagodili politiko obvladovanja deviznih tveganj. To smo storili zaradi spremenjenih in nestanovitnih razmer na trgu energentov, ki neposredno vplivajo na vrednost rublja in ostalih valut v regiji. V obdobjih povečane negotovosti na deviznih trgih v drugem polletju 2015 smo tako s kratkoročnimi terminskimi pogodbami občasno zavarovali tveganje zaradi nestanovitnega ruskega rublja. Sicer pa vsa finančna tveganja upravljamo centralizirano.

Zgodbo Krke kot predsednik uprave usmerjate že od leta 2005. Med strateškimi cilji do leta 2020, vaše Vmesno poročilo 2016 opredeljuje “ohranjanje neodvisnosti”. Kako se tega lotevate?

V strategijo smo samostojnost vključili zato, ker na tej poti za Krko vidimo še veliko poslovnih priložnosti. Krka ima vse, kar potrebuje za svojo neodvisnost: bogato in privlačno ponudbo izdelkov, veliko izdelkov v razvoju, lastno marketinško-prodajno mrežo, lastne proizvodne zmogljivosti tako doma kot v tujini, sposobne in motivirane sodelavce in še bi lahko našteval. Ocenjujemo, da je najboljša obramba za ohranitev samostojnosti uspešno poslovanje. Seveda pa je odločitev v rokah delničarjev.

Glede na vaše izkušnje z Rusijo, kakšni so vaši občutki ob 100. obletnice Ruske kapelice konec julija?

Tradicionalna slovesnost pri Ruski kapelici je dokaz, da se prijateljstvo med ruskim in slovenskim narodom ne le ohranja, ampak tudi poglablja. Dosedanje sodelovanje je obrodilo sadove, ki so pomembno prispevali  k utrjevanju gospodarskih, trgovinskih pa tudi kulturnih vezi med obema državama. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji The Slovenia Times.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.