Omenjena je bila tretja svetovna vojna

Konstantin Zavražin
O čem sta se pogovarjala Putin in slovenski predsednik ob grobu ruskih vojakov.

V soboto, 30. junija, je ruski predsednik Vladimir Putin obiskal Slovenijo. Na prelazu Vršič je ob grobu, ki je posvečen umrlim ruskim vojnim ujetnikom iz prve svetovne vojne, med drugim slišal, da je mogoča tudi tretja svetovna vojna. Slovenski predsednik Borut Pahor je opozoril, da se je svet spremenil, spremenila pa se je tudi vojna. Da bi se lahko spopadali z novimi nevarnostmi, se morajo države med seboj pogovarjati. Novinarka portala Lenta.ru je spremljala, kako je potekal »pietetno-zgodovinski« obisk.

»Pojdite dol s ceste in stojte na zelenici!« so varnostniki preganjali novinarje. H gradu na Brdu je prihitel sprevod z lučkami. Iz avtomobilov sta izstopila predsednika Rusije in Slovenije. Borut Pahor je pokazal z roko na drevored in predlagal Vladimirju Putinu, da se sprehodita na svežem zraku ob ribniku z labodi. Minilo ni niti 10 sekund, ko se je idilična slika porušila.

Okoli voditeljev je nastal oblak varnostnikov, operaterjev, fotografov in novinarjev. Vse to spremstvo je v naglici teptalo travo in se dotikalo skrbno pristriženih grmov ter poskušalo ujeti, kaj se pogovarjata Putin in Pahor. Težko si je predstavljati manj udobno situacijo za pogovor. Vendar sta se uspela o glavnih temah pogovoriti že na poti – čeprav je bila cesta zaprta za ves promet, sta voditelja v avtu preživela uro in pol. V tem času je Putin pojasnil svoje poglede na sistem varnosti v Evropi ter na boj proti terorizmu. Ti se že vrsto let prav nič ne spreminjajo.

Pred petnajstimi leti se je na stopnicah tega gradu Putin spoznal z Georgem Bushem mlajšim. Prve minute so pustile dober vtis. Putin je opazil trden stisk roke, s katero ga je pozdravil Američan. Bush je z Rusom našel »mnogo skupnega«. Vendar se skrita za grajskimi stenami nista mogla izogniti glavnemu vprašanju – širitvi zveze NATO na vzhod. V teh petnajstih letih je to vprašanje postalo še bolj pereče. Tokrat sta se voditelja odločila, da se na Brdu o tem ne bosta pogovarjala. Čeprav je predsednika Pahorja zelo skrbela nevarnost tretje svetovne vojne.

Še v nečem se razlikujeta ta dva obiska Putina v Sloveniji. Leta 2001 je Ljubljana kipela zaradi obiska ruskega in ameriškega predsednika. »Zeleni« so pri zgradbi ameriškega veleposlaništva protestirali proti načrtom za izgradnjo sistema protiraketne obrambe. Protestnike so razgnali, dvajset so jih aretirali. Leta 2016 protestnikov skoraj ni bilo mogoče videti. RTV Slovenija je pokazala nekaj ljudi (zdi se, da so bili ukrajinski emigranti) s transparenti, ki so blatili ruskega presednika. Vendar jih je Putin na poti na Vršič komajda videl. Tukaj so ga sprejeli samo podporniki – emigranti iz Rusije in tukajšnji prebivalci-simpatizerji.

Prelaz Vršič je tiho in lepo mesto, izgubljeno v Alpah. Zdaj je pod žgočim soncem stalo na stotine ljudi v pričakovanju slovenskega in ruskega predsednika, med prvo svetovno vojno pa so tu potekali krvavi boji med avstro-ogrsko in italijansko vojsko, ki je prešla na stran antante.

Poleg tega so ruske vojake, ki so jih zajeli na Poljskem, v Galiciji in Karpatih, odpeljali v Kranjsko goro, da so tam gradili cesto. Zato ji še danes pravijo Ruska cesta. Živeli so v velikih in slabo ogrevanih barakah. Leta 1916 je ogromni snežni plaz prekril te zgradbe in pod seboj pokopal vse, ki so se takrat nahajali v njih. Ujetnike so pokopali, kjer je bilo mogoče. Večino v bratskem grobu, kjer sedaj stoji kapelica, ki so jo postavili preživeli ujetniki.

Pozneje so za kapelico mnogo desetletij skrbeli lokalni prebivalci. Tudi Putin se je na Vršiču najprej zahvalil Sloveniji, ker je ohranila ta spomenik.

Njegov predsedniški kolega iz Slovenije je bil veliko bolj gostobeseden. Zdelo se je, da je svoj govor pripravil vnaprej in vsaka beseda je zvenela lepo. Govoril je, da Slovenci ne ločijo med seboj in med ruskimi vojaki, ki so celo vojno dihali prah. Enaka je usoda vseh žrtev vseh vojn. Glavno je, da prvi in drugi svetovni vojni ne bi sledila tretja, je opozoril Pahor. Svet se spreminja, je poudaril, in z njim se spreminja tudi samo razumevanje vojne. Terorizem je nova realnost. Kljub poudarjanju odprtega odnosa do sveta je Pahor priznal, da je Evropejce po tragedijah v Franciji in Nemčiji zajela tesnoba.

»Vendar se ne bomo dali. Iznašli bomo nove oblike boja proti terorizmu,« je obljubil slovenski predsednik, ki je pozval k združevanju in premagovanju medsebojnega nezaupanja.

Medsebojno nezaupanje pozna iz prve roke. Moral je prepričevati evropske kolege, naj jih Putinov obisk v Sloveniji ne skrbi. V nekaterih državah, med drugim v ZDA in v baltskih državah, so novico o obisku Putina v Evropi sprejeli z nerazumevanjem, je razložil slovenski podpredsednik in minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. Po njegovih besedah so Američani spraševali, kaj vse to pomeni. Pomiril jih je, da gre za spominske slovesnoti.

»Pri nas Slovencih nikoli nismo imeli slabih izkušenj z Rusi. Ne vidimo razlogov, da bi zaradi nestrinjanj pri nekaterih vprašanjih v svetovni politiki in odnosov med Evropsko unijo in Rusko federacijo, morali prekiniti medsebojne simpatije med Slovenci in Rusi,« je pred obiskom ruskega kolega govoril slovenski predsednik.

Poleg prijateljstva obstajajo za obisk tudi popolnoma komercialni razlogi. Slovenija računa na uresničitev velikih in dolgoročnih projektov z Rusijo. Nekoč bi to lahko postal plinovod Južni tok. Slovenija je večkrat dejala, da računa na uresničitev projekta, s katerim bi dobava plina zaobšla Ukrajino. Vendar ni uspelo. Vseeno v Ljubljani verjamejo, da bo plin pritekel v pravi smeri. Moskva daje jasno vedeti, da ni proti takšnemu razvoju dogodkov, toda zgolj ob pogoju, da bi za plinovod jamčila tudi Evropska unija.

Zdi se, da so na Brdu odnosi z EU postali glavna tema pogovorov med Putinom in Pahorjem. »Povod za srečanje je pietetno-zgodovinske narave, nam pa to daje možnosti za pogovore o raznovrstnih vidikih naših dvostranskih odnosov, pa tudi ruskih odnosov z EU in NATO. Pri tem seveda upoštevamo, da je Slovenija članica obeh organizacij,« je Putin dejal na začetku pogovorov.

Nato je nadaljeval s temo, ki jo je načel že v drevoredu poleg gradu. Pojasnil je, da je ruska blagovna menjava z ZDA in Evropo upadla. Vendar so izgube z Ameriko znašale zgolj 28 milijard dolarjev, z Evropo pa 445 milijard evrov. Gre za neprimerljive izgube.

Slovenski predsednik je imel rešitev: nestrinjanja med državama je potrebno premagati s pomočjo dialoga. Vendar se je treba nujno združiti, da bi se borili z novimi izzivi. Ta dan je že opozarjal o možnosti tretje svetovne vojne. Že eno samo opozorilo je bilo dovolj prepričljivo. 

Članek je bil v originalu objavljen v Lenta.ru

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.