Putin je znižal status Krima

Mihail Metzelj / TASS
Ruski predsednik je znižal status Krima in ga pretvoril v običajno rusko provinco. Kaj to pomeni za polotok Krim?

Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da reformira upravo na Krimu in spremeni krimski zvezni okraj v običajno rusko regijo, je sprožila kar nekaj špekulacij. Krim je dobil ta posebni status spomladi leta 2014, ko so na referendumu izglasovali prestop polotoka iz Ukrajine v Rusko federacijo. Ali to pomeni, da bo Krim izgubil posebno zaščito Moskve in bo posledično deležen manjšega financiranja?

Izguba ekskluzivnosti

Po uradnih izjavah so Krim priključili Južnemu zveznemu okrožju, da bi izboljšali upravljanje polotoka. Ruska federacija je razdeljena na osem zveznih okrožij.

Predsednikov predstavnik za stike z javnostjo Dmitrij Peskov je dejal, da se Krim in druge regije v Južnem zveznem okrožju soočajo s podobnimi problemi, ki jih bo lažje reševati znotraj iste upravne strukture.

Kljub temu strokovnjaki pravijo, da je do spremembe statusa prišlo tudi zato, da bi končali spor med administracijo guvernerja Sevastopola Sergeja Menjaila in administracijo Alekseja Čalija, nekdanjega predsednika krimskega parlamenta. Sprememba se je zgodila pred prihajajočimi volitvami v ruski parlament, ki bodo potekale jeseni. Čali je sicer odigral pomembno vlogo pri priključitvi Krima Ruski federaciji.

Menjailo je s položaja odstopil 28. julija 2016 in je bil pozneje premeščen na novo funkcijo v Sibiriji. Sedaj bo Krim odgovoren predsednikovemu odposlancu za Južno zvezno okrožje Vladimirju Ustinovu, izkušenemu politiku, ki ima dobre odnose z Moskvo. Strokovnjaki ne vidijo nobenih težav v odnosu med Ustinovim in lokalno upravo na Krimu.

Poenostaviti komunikacijo s Kremljem

Opazovalci verjamejo tudi, da ukinitev krimskega zveznega okrožja ne pomeni, da bi se Moskva začela manj zanimati za polotok ali da bi želela zmanjšati financiranje.

»Zahod in Ukrajina ne priznavata statusa Krima in Sevastopola, zato je potrebno zagotoviti zadovoljstvo prebivalcev na zadostnem nivoju,« je rekel Pavel Svjatenkov iz neodvisnega Inštituta za nacionalno strategijo. Dodal je, da bi se lahko drugače prebudila želja po vrnitvi v Ukrajino.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.