V sredo, 10. avgusta, so se zapleteni odnosi med Rusijo in Ukrajino še poslabšali: Moskva je obtožila Kijev, da je pripravljal teroristične napade na ozemlju Krima. Kot trdijo v Zvezni varnostni službi (FSB) Ruske federacije, so bili ukrajinski diverzanti pripadniki ukrajinskih posebnih enot, ki so se razdelili na dve skupini in so se poskušali prebiti na Krim z lastno izdelanimi eksplozivnimi sredstvi, pa tudi z municijo, granatami, minami in orožjem. Diverzante so pridržali, FSB pa je od njih izvedel, da je na polotoku delovala cela mreža agentov. V spopadih sta umrla dva ruska oficirja.
Ukrajinska dejanja so »zelo nevarna igra« in Rusija ne bo šla mimo »takšnih stvari«, je obljubil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je ravnanje ukrajinskih oblasti označil za »prakso terorja«. Dodal je, da ne vidi več nobenega smisla v organizaciji skupnega srečanjo o reševanju konflikta v Donbasu po »formatu iz Normandije« (ki je bilo načrtovano za september na Kitajskem).
Visoko vodstvo Ukrajine povezave z ujetimi teroristi v vseh pogledih zavrača in trdi, da gre pri incidentu za »fantazije« in povod »za nove vojaške grožnje proti Ukrajini.« Po ukrajinski različici zgodbe so ruski vojaki streljali na sodelavce carinske službe ruske FSB.
Med drugim pri FSB pravijo, da pridržani (državljani Rusije in Ukrajine) že dajejo priznanja. Znano je, da so teroristi ciljali na turistične objekte, s seboj pa so imeli eksploziv z močjo 40 kg TNT-ja. Kot so potrdili diverzanti, ga niso nameravali aktivirati v bližini ljudi, temveč so načrtovali serijo eksplozij na različnih točkah letovišča, da bi zasejali paniko in »ubili turizem«.
Ena skupina je ukrajinsko-rusko mejo prečkala s pomočjo ukrajinske vojaške tehnike, druga skupina pa je šla po alternativni poti. Slednja naj bi za prvo že pustila pripravljen eksploziv.
Kakšen bo odgovor Rusije na incident, bo odvisno zlasti od Ukrajine, menijo sogovorniki RBTH. »Ker se je poskušala prebiti skupina obveščevalcev, ne moremo kar zavzeti in obstreljevati nekih ukrajinskih vojaških objektov. To je v nasprotju z mednarodnim pravom,« strasti miri podpredsednik odbora za obrambo v Svetu federacije (zgornji dom ruskega parlemanta, op. prev.) Franc Klincevič. Obstaja verjetnost uporabe sile v primeru, da bo Ukrajina nadaljevala s provokacijami v istem duhu, je prepričan namestnik direktorja Inštituta za politične in vojaške analize Aleksandr Hramčihin.
Zaenkrat se Moskva omejuje z diplomatskimi ukrepi – ostrim opozorilom – in operativnimi dejavnostmi tajnih služb znotraj države. Po informacijah časopisa Kommersant so na sever Krima že poslali dodatno oklepno tehniko in vojsko.
»Na takšne zadeve je skrajno težko odgovoriti. Niti ena država na svetu nikoli ne bo priznala, da je poslala skupino diverzantov. Zdaj je glavno ne dajati jim povoda, da bi Rusijo obtožili agresije proti Ukrajini. Na ozemlje Ukrajine se ne sme izstreliti niti enega naboja,« opozarja prodekan fakultete za svetovno ekonomijo in politiko pri Visoki ekonomski šoli Andrej Suzdaljcev.
Del strokovnjakov v tem dogodku v resnici ne vidi samo provokacije, temveč načrtovano ukrajinsko akcijo v več korakih. »Ne gre za Krim, temveč za Donbas,« je prepričan Suzdaljcev. Krim je ločeno ozemlje in ravno boj za uporniški vzhod države sili Ukrajino v takšno delovanje.
Kijev išče možnosti za zaostritev odnosov z Rusijo, da bi se lahko odpovedal izpolnjevanju zavez iz dogovora »Minsk-2«, nato pa obtožil Moskvo agresivnih namer, je za RBK povedal vodja Centra politične konjukture Aleksej Česnakov, ki je blizu Kremlju.
Po mnenju Suzdaljceva ukrajinsko vodstvo pred novimi volitvami nujno potrebuje uspehe, kakršen bi bila vrnitev Donbasa v naročje Ukrajine.
Pri tem ne gre zanikati, da je Ukrajina sebe že postavila v težak položaj. FSB je javno izdal informacije o dogodku na Krimu le nekaj dni po incidentu, do takrat pa so zbirali pričevanja. V Rusiji so za vodjo diverzantov razglasili 39-letnega Jevgenija Panova, ki je kader GUR (ukrajinske obveščevalne službe, op. prev.) na ukrajinskem obrambnem ministrstvu. »Poleg tega imamo dve trupli. Ubili so ju Ukrajinci na ruskem ozemlju. To je zelo resno,« je opomnil Suzdaljcev. V tako očitni situaciji, ko obstajajo zapisniki zaslišanj, VS OZN ne bo želel tvegati in nedvoumno podpreti Porošenka, zaključuje Klincevič.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
