Kontroverzni paket »protiterorističnih« zakonov sta predložila poslanka državne dume Irina Jarova in član zveznega sveta Viktor Ozerov.
Anna Isakova / TASSKontroverzni paket »protiterorističnih« zakonov, ki sta ga predlagala Irina Jarova, poslanka Državne dume (spodnji dom parlamenta, op. ur.), in Viktor Ozerov, poslanec Sveta federacije (zgornji dom parlamenta, op. ur.), je bil poslovilno darilo zadnjega sklica Dume. Po njegovem sprejetju so se v dumi začele počitnice, to jesen pa bodo Rusi volili nov parlament.
Analiza medijev in avtomatični sistem za spremljanje javnega mnenja Medialogia sta »paket Jarove« uvrstila na prvo mesto med 10 najpomembnejšimi pobudami državne dume v zadnjih petih letih.
Kontroverzni paket predlogov, ki so močno poostrili dosedanjo rusko protiteroristično zakonodajo, je spodbudil vročo javno razpravo. Več kontroverznih sprememb, med njimi tudi določbe, na podlagi katerih se lahko v določenih pogojih ljudem celo odvzame rusko državljanstvo, kar je z ustavo sicer prepovedno, je bilo umaknjeno iz paketa, še preden je bila nova zakonodaja sprejeta. A tudi ostale spremembe močno vplivajo na življenja Rusov.
Nova zakonodaja je namenjena bolj učinkoviti borbi proti ekstremizmu in terorizmu. Doseganju tega cilja so politiki posvetili številne zakone in amandmaje. Kazenski zakonik bodo obogatili z novim zakonom, ki predvideva do eno leto zaporne kazni za vsakogar, ki je obtožen prikrivanja informacij o pripravah na teroristični napad, oborožen upor ali druga kriminalna dejanja (na seznamu jih je 15). Novi zakon o mednarodnem terorizmu predvideva doživljenjsko zaporno kazen za teroristični napad ali grožnjo terorističnega napada izven Rusije, če bodo v njem ubiti ali poškodovani državljani Ruske federacije. Spremembe vključujejo tudi znižanje kazenske odgovornosti na 14 let, kazen za tiste, ki bodo spoznani za krive podpiranja terorizma na spletu, bo usklajena s kaznimi za podobne izjave v medijih (sedem let zaporne kazni).
Številne nove zahteve povzročajo skrbi telekomunikacijskemu sektorju. Do nadaljnjega bodo morali operaterji kar šest mesecev hraniti vsebino vseh klicev in korespondenco vseh naročnikov, metapodatke (podatke o tem, da so bili klici opravljeni) pa tri leta. Ponudniki internetnih storitev s šifriranjem podatkov bodo dolžni na zahtevo Zvezne varnostne službe (FSB) predložiti ključe za dešifriranje.
Ogorčenje nad »paketom Jarove« je trajalo več mesecev. Pred prvim branjem je dokument predlagal odvzem ruskega državljanstva v primeru terorističnega napada ali ekstremističnih aktivnosti (kot spodbujanje k terorizmu se šteje že objava na spletu).
Predsedniški svet za človekove pravice je zakonodajalce obtožil »pomanjkanja logike« in opozoril, da Ustava prepoveduje odvzem državljanstva.
Vlada je izpostavila le eno pomanjkljivost – obvezo operaterjev, da morajo hraniti tako velike količine podatkov. Opozorili so, da operaterji za to nimajo ustreznih tehničnih zmogljivosti, vendar so na koncu sprejeli tudi to točko zakona.
Predstavnik državne dume Sergej Nariškin je ocenil, da je paket »zlata sredina« med človekovimi pravicami in varnostjo državljanov. »Seveda je prišlo do sporov, a smo po mojem mnenju naredili kompromis,« je še dodal.
Predsednik HRC je nasprotno izjavil, da paket zakonov »ni dokončno razdelan, da je slabo zasnovan in nepravilen ter bi ga bilo potrebno predelati.« S tem se strinja tudi Minister za komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki je ocenil, da se je Dumi preveč mudilo, zato ji je spodletelo že pri tem, da bi upoštevala stališče ustreznega ministrstva.
Odvetnik Sergej Badamšin pravi, da je bilo za Jarovo in Ozerova očitno pomembno, da se paket sprejme med zadnjo parlamentarno sezono: »To je oglaševalska kampanja pred volitvami, preizkušanje javnega mnenja,« ga je citiral spletni časopis Gazeta.ru.
Ruski aktivisti so na socialnih omrežjih takoj po sprejetju paketa začeli objavljati povezave do spletnih strani, na katerih je mogoče podpisati peticijo proti spremembam.
Vodilni državni mobilni operaterji opozarjajo, da bodo zaradi nove zakonodaje narasle cene komunikacijskih storitev.
Direktor oddelka za odnose z javnostjo mobilnega operaterja MegaFon Pjotr Lidov je finančnemu dnevniku RBK povedal, da bodo cene narasle »vsaj dva- do tri-krat.«
Podobne izjave sta dali tudi konkurenčni podjetji Beeline in Tele2. Telekomunikacijska podjetja bodo namreč morala namestiti drago dodatno opremo, da bodo lahko izpolnila zahteve zakonodaje.
Podjetje za internetno komunikacijo in razvedrilo Mail.Ru Group predvideva dodaten strošek v višini 2 milijard dolarjev, medtem ko bo letni strošek vzdrževanja znašal dodatnih 80 do 100 milijonov dolarjev.
Tuji ponudniki storitev takojšnjega šifriranega sporočanja so prav tako zaskrbljeni, saj jih lahko blokirajo, če ne predložijo ključev za dešifriranje.
Pavel Durov, soustanovitelj in glavni izvršni direktor aplikacije za takojšnje sporočanje Telegram, je že napovedal zavrnitev uskladitve z zahtevami novega zakona. »Telegram ne daje podatkov ali ključev za dešifriranje tretjim osebam, niti vladi ne,« je še poudaril.
Zgornji dom ruskega parlamenta je že sprejel paket, podpisal pa ga je tudi ruski predsednik, kar pomeni, da zakon že velja. Takoj, ko bo volitev konec, ga bodo verjetno počasi revidirali in prilagodili. Svet federacije je napovedal, da je pripravljen uvesti spremembe, če lahko mobilni operaterji dokažejo neizogibnost povišanja tarif.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
