Rusija: Turčija je prelomila svojo obljubo

Turški tank se na jugovzhodu turške province Gaziantep vozi proti kraju Karkamis na meji s Sirijo.

Turški tank se na jugovzhodu turške province Gaziantep vozi proti kraju Karkamis na meji s Sirijo.

Reuters
Ankara v polnem obsegu izvaja operacijo na sirskih tleh. Zanjo ni pridobila soglasja Moskve in njena dejanja ogrožajo otoplitev rusko-turških odnosov.

Odnosi med Moskvo in Ankaro so na novi preizkušnji. Turška vojska je 24. avgusta s podporo koalicije, ki jo vodijo ZDA, na tleh in v zraku vstopila na ozemlje Sirije ter začela s protiteroristično operacijo Evfratski ščit, brez da bi pridobila soglasje Damaska. V prvem dnevu operacije so do večera osvojili mesto Džerablus, ki je bilo prej pod nadzorom Islamske države. Turško operacijo je odobril podpredsednik ZDA Joe Biden, ki se je mudil v Ankari na uradnem obisku, medtem ko je zunanje ministrstvo Ruske federacije izrazilo »globoko zaskrbljenost«. Zaradi operacije v Siriji, ki je Turčija ni skoordinirala z Moskvo, sedaj ponovno obstaja nevarnost novih težav pri normalizaciji dvostranskega sodelovanja, o katerem sta se Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan dogovorila v Sankt Peterburgu.

Ni koridor

Erdoğan je začetek operacije razglasil 24. avgusta zjutraj, s pojasnilom, da je usmerjena proti teroristični skupini Islamska država (v Rusiji prepovedana organizacija) in kurdskim samoobrambnim silam, ki jih Turčija prav tako smatra za teroriste.

Priprave so potekale več dni. Ko so člani oddelkov turške obveščevalne službe analizirali teren v Siriji, so se turški tanki in težka artilerija približevali obmejnim območjem. Ob pomoči intenzivnega obstreljevanja Džerablusa (v prvih urah so zabeležili vsaj 224 strelov na 63 ciljev) in seriji letalskih napadov, v katerih so sodelovala letala mednarodne koalicije na čelu z ZDA, so opozicijske enote, ki sestavljajo t. i. Sirsko svobodno vojsko, uspele prodreti v mesto in v naslednjih urah prevzeti nadzor. Napadalci se niso soočili z nikakršnim odporom: borci Islamske države, ki so se nahajali v Džerablusu, so začeli zapuščati mesto še pred začetkom operacije, v aktivni fazi pa so se praktično povsem umaknili.

Turška stran je v izjavah dejala, da dogodka ni mogoče označiti za zemeljsko operacijo: njihova naloga naj bi bila odpreti koridor za oborožene enote sirske zmerne opozicije, ki bi očistile Džerablus od teroristov. Poudarimo, da so v zadnjem času ravno iz tega mesta redno obstreljevali turško ozemlje.

Rusija tega ni pričakovala

Po besedah vojaškega vira so ruske tajne službe imele podatke o namerah Turčije, da izvede operacijo, čeprav niso pričakovale takšnega obsega: »To mesto bi bilo mogoče zavzeti kadarkoli z manjšimi silami, oni se na tem področju ne zadržujejo in bodo najverjetneje šli naprej.«

Na ruskem zunanjem ministrstvu so v zvezi s turško operacijo v Siriji izrazili »globoko zaskrbljenost«: »Skrb vzbuja možnost nadaljnjega poslabšanja konflikta, med drugim zaradi kolateralnih žrtev med civilisti in zaostritve etničnih nasprotij med Kurdi in Arabci.« Uradne sirske oblasti so dejanja turških sil označile za »invazijo«. V izjavi zunanjega ministrstva Sirije, ki je pozvalo OZN, da se takoj vplete v situacijo in »prekine agresijo«, piše, da Sirija »obsoja prehod tankov in oklepnikov Turčije preko meje v smeri mesta Džerbalus ob zračni podpori ameriške koalicije ter to dejanje smatra za grobo kršitev suverenosti.« Podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki je bil na obisku v Ankari, ni sprejel teh obtožb, temveč je aktivno podpiral dejanja Turčije in jih označil za pomemben korak v boju proti Islamski državi.

Proti Kurdom

»V okviru operacije Evratski ščit Turčija podpira zmerno sirsko opozicijo s svojimi tanki, artilerijo in letalstvom. Turki so takšno obliko in model že razvili (v preteklosti),« je izjavil znanstveni sodelavec Inštituta za orientalske študije Aleksander Vasiljev. Po njegovih besedah so Turki prej v Severnem Iraku na popolnoma enak način sodelovali s tistimi Kurdi, ki so jim bili lojalni, in to uspešno: »Tedaj so vzpostavili celo mrežo podpornih točk in vojaških baz. Na takšen način so se poskušali boriti proti Kurdski delavski stranki (PKK) in prenesti boj z jugovzhodne Turčije na sever Iraka,« pojasnjuje Vasiljev.

Poleg tega je turška operacija po mnenju strokovnjaka usmerjena proti Kurdom, le da to skrivajo pod masko boja proti mednarodnemu terorizmu.

Direktor Centra za analizo strategij in tehnologij Ruslan Puhov je prepričan, da je zelo simbolično, da operacija Evfratski ščit sovpada z obiskom Bidena v Turčiji. »Glede na to, da so odnosi med Ankaro in Washingtonu v zadnjem času dosegli dno, je operacija za obe strani postala idealna priložnost, da se odvrne pozornost od problema očrnjenega islamskega klerika Fethullaha Gülena in se prikaže, da ZDA in Turčija ostajata strateški zaveznici,« pravi Puhov.

Za Moskvo je bila turška operacija neprijetno presenečenje, ki kaže, da so bila pričakovanja o zbliževanju stališč v zvezi s Sirijo po srečanju med Putinom in Erdoğanom prehitra. Z odločitvijo o operaciji v Džarablusu je turški voditelj poslal jasen signal, da zanj odnosi z ZDA ostajajo na prvem mestu in bo deloval v protiteroristični koaliciji pod vodstvom Washingtona, ne pa Moskve. Po poizvedbah Kommersanta so ruski vojaki in diplomati v primeru zaostritve razmer pripravljeni prekiniti dvostranske stike s turškimi kolegi, če ne bi šlo drugače, pa tudi izraziti svoje strahove ZDA.

Dejanja Ankare lahko pustijo močne posledice na procesu normalizacije dvostranskega sodelovanja, o katerem sta se dogovorila predsednika Putin in Erdoğan v Sankt Peterburgu. »Erdoğan igra svojo igro in se po starem nahaja na drugi strani barikad,« je prepričan direktor centra Rusija-Vzhod-Zahod Vladimir Sotnikov.

Članek je bil prvotno objavljen v ruščini v časopisu Kommersant.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.