Očkove punčke: Življenje v zasebni dekliški šoli ruskega obrambnega ministrstva

V zasebni dekliški šoli Ministrstva za obrambo Ruske federacije imajo prednost dekleta iz družin, v katerih je eden od članov prejel medaljo Heroj Rusije. Fotograf: Sergej Fadejčev/TASS

V zasebni dekliški šoli Ministrstva za obrambo Ruske federacije imajo prednost dekleta iz družin, v katerih je eden od članov prejel medaljo Heroj Rusije. Fotograf: Sergej Fadejčev/TASS

Uniforme, ki jih kadetinje nosijo na zasebni dekliški šoli, oblikujejo slavni ruski stilisti, kot sta Kira Plastinina in Valentin Judaškin, vaje iz telesne vzgoje pa posebej zanje pripravljajo na Centru za pripravo kozmonavtov.

Zasebno šolstvo je predvsem značilnost razredno razslojenih družb, kakšna je denimo Velika Britanija, zato je mogoče presenetljivo, da ima Rusija navkljub nedavni socialistični preteklosti kar nekaj zasebnih šol in univerz – ena od njih je namenjena izključno hčerkam ruskih vojakov.

V zasebni dekliški šoli Ministrstva za obrambo Ruske federacije imajo prednost dekleta iz družin, v katerih je eden od članov prejel medaljo Heroj Rusije. Priznanje je namenjeno vojakom, ki so v vojski služili več kot 20. let ali so umrli med opravljanjem vojaških dolžnosti.

Vsako leto v šolo sprejmejo samo 120 deklet, starih 11 let, število tistih, ki se želijo vpisati, pa je seveda precej višje. Med izbirnim postopkom se za eno prosto mesto poteguje od 6 do 40 deklet, kar je primerljivo z vpisom na najboljše ruske univerze.

Mihail Japaridze/TASSMihail Japaridze/TASS

Za vpis niso dovolj samo odlike staršev, pač pa morajo tudi sama dekleta izstopati po učnem uspehu ter odličnem zdravju. Vse kandidatke morajo opraviti pogovor pri psihologu, pedagogi pa preverijo njihovo znanje ruščine, matematike in tujega jezika.

“V šoli so ustvarili lasten sistem sprejema. Zelo hitro smo morale dozoreti, zato smo postale močne in visoko motivirane,“ se spominja diplomantka šole Vika Melnikova.

Kako se vojaška šola razlikuje od običajne?

“Šola je pomanjšana različica resničnega življenja. Včasih imaš težave, včasih tečejo solze, vendar na koncu ugotoviš, da ima vse svoj smisel ...”je nadaljevala Melnikova.

Mihail Japaridze/TASSMihail Japaridze/TASS

V Moskvi živi 840 kadetinj, ki prejemajo polno državno štipendijo in domov odhajajo samo med počitnicami.

Njihovo izobraževanje temelji na načrtu, ki ga ni pripravilo ministrstvo za izobraževanje, pač pa ministrstvo za obrambo. Zato je precej paradoksalno, da se ne izobražujejo predvsem v vojaških zadevah, ampak imajo vse predmete, ki jih poslušajo na najboljših zasebnih šolah na svetu.

“Lahko smo izbrali šport po lastni izbiri. Plavanje, konjeništvo, umetnostno drsanje, rokoborba, celo sabljanje,“ je razkrila Saša Bened, še ena diplomantka prestižne šole.  “Lahko smo obiskovali umetniške delavnice, kjer smo ustvarjali lastne izdelke. Učili so nas igranja na inštrumente. Na šoli je obstajala bobnarska skupina, ki se je udeleževala različnih tekmovanj. Vsako leto so sodelovali na mednarodnem vojaško-glasbenem festivalu Spaskaja bašnja na Rdečem trgu.

PhotoXPressPhotoXPress

Po diplomi nekatera dekleta nadaljujejo z družinsko tradicijo in postanejo vojaške zdravnice ali prevajalke, večina deklet pa izbere civilne poklice. Znanje, ki ga pridobijo na zasebni dekliški šoli, jim omogoča, da z lahkoto opravijo sprejemne izpite na katerikoli ruski univerzi. Benedova je bila na primer  sprejeta na oddelek za finance in kredit na Ruski državni univerzi za družbene vede. Istočasno je študirala še na umetniškem kolidžu in zdaj dela kot notranja oblikovalka.

Mihail Japaridze/TASSMihail Japaridze/TASS

Šola vsako leto pošlje nekaj kadetinj na študij v tujino, pri čemer jim pokrije vse stroške od predavanj do bivanja. Med ta srečna dekleta sodi tudi Vika Melnikova. Najprej je obiskovala Bath College v Veliki Britaniji, nato je nadaljevala s študijem ekonomije v ZDA.

Šolanje na vrhunskem nivoju

Diplomantke pravijo, da so tako šolski dnevi kot konci tedna zapolnjeni z aktivnostmi, zato so se v svoje dvoposteljne sobe vračale šele zvečer.

“Naš delovni dan se je vedno začel s telesno vadbo in bogatim zajtrkom. Potem smo se odpravili k pouku, po njem pa smo imeli še ure dopolnilnih predmetov. Nekaj prostega časa smo imele samo po večerji in ob koncih tedna. V postelji smo morale biti do 23. ure zvečer, “ je pojasnila Benedova. Ob koncu tedna so kadetinje obiskovale gledališča, muzeje in koncerte.  

Sergej Fadejčev/TASSSergej Fadejčev/TASS

Vrhunske pa niso samo njihova izobrazba in prostočasne dejavnosti. Tudi njihove življenjske in materialne okoliščine so daleč od tistih, ki jih poznajo v vojski. Nove dijakinje dobijo prenosni računalnik, ki ga lahko uporabljajo vse do diplome, poleg tega ima vsaka punca tudi svojo garderobo.

“Na voljo smo imele vse – od smučarskih kombinezonov do večernih oblek. Našo garderobo sta ustvarjala slavna ruska oblikovalca – Kira Plastinina in Valentin Judaških, “ je pojasnila Benedova.

Celo športna vzgoja je drugačna kot drugje. Zanje so program razvili na podlagi metod, ki jih uporabljajo v Centru za pripravo kozmonavtov, in vključuje vaje za izboljšanje okretnosti, hitrosti, vzdržljivosti, fleksibilnosti in moči. Dodatne vaje na njihovi šoli izvajajo odlikovani športniki, med katerimi so bili številni nekoč tudi člani ruske olimpijske repzezentance.

Veliko pozornosti namenjajo tudi prehrani. Na šoli imajo lastne strokovnjake za prehrano, vendar učitelji dekleta vseeno sem in tja nagradijo tudi z majhnimi sladkimi pozornostmi, s čimer jih poskušajo razvedriti, kadar jih začne dajati domotožje.

“Mislim, da je odnos med kadetinjami in učitelji precej drugačen od odnosa, ki vlada v običajni šoli. Učitelji v vojaški šoli niso samo učitelji, ampak so edino okno v življenje. Dekleta pogrešajo matere in babice, zato v učiteljih in vzgojiteljih pogostokrat vidijo njihov nadometek,“ je pojasnila Melnikova.

Benedova ji je pritrdila: “Zelo sem jim hvaležna za podporo, ki so mi jo nudili, ko mi je bilo najbolj težko. V nas so verjeli tudi tedaj, ko smo bile povsem na tleh. Hvaležna sem jim, da so bili strogi, a pravični, ko je bilo to potrebno. V bistvu so postali naša druga družina.“

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.