»Zahodna politična in novinarska elita je profesionalno rusofobna«

Vjačeslav Nikonov. Vir: Aleksander Burij. “Russkij mir”.

Vjačeslav Nikonov. Vir: Aleksander Burij. “Russkij mir”.

V Moskvi je konec avgusta potekala konferenca z naslovom Globalni forum solidarnosti z Rusijo, ki jo je pripravila fundacija “Russkij mir” (Ruski svet), ki se ukvarja s popularizacijo ruskega jezika in kulture ter ima svoje centre v kar 60-ih državah sveta, tudi v Sloveniji. Pobudnik omenjenega srečanja je Vjačeslav Nikonov, predsednik upravnega odbora ustanove Russkij mir in poslanec ruske Državne dume, v kateri je tudi predsednik odbora za izobraževanje in namestnik predsednika odbora za mednarodne zadeve.

“Še nikoli niso širili toliko laži in dezinformacij o Rusiji kot zdaj. Rusija je vstala na noge in je dejansko ena od največjih gospodarskih, političnih in vojaških sil na svetu,“ je na forumu poudaril Nikonov.

Z njim smo se pogovarjali ob julijskem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji.

Na Zahodu že dolgo poznamo ustanove kot so British Council, Goethejev inštitut,  Alliance française. Ali je mogoče reči, da ste preprosto skopirali zahodni model?

Ko smo ustanovili fundacijo, smo seveda pogledali, kako delujejo analogne organizacije, vendar pa nismo samo kopirali njihovega modela. Naše osnovno poslanstvo je odpiranje ruskih centrov znotraj velikih univerz in knjižnic, manjših centrov znotraj kulturnih središč, univerz in kateder za ruski jezik ter financiranje vsega, kar je povezano z rusko kulturo, jezikom, literaturo in tako dalje. Mislim, da ne gre samo za ponavljanje tega, kar počnejo nam podobne organizacije.

“S Slovenijo nas ni nikoli povezovala ljubezen iz koristoljubja, kot je bilo to z državami Varšavskega pakta, ampak smo se družili zato, ker smo tako hoteli. Odnosi med slovenskim in ruskim narodom so tudi zato odlični,“ je med obiskom v Sloveniji izjavil izvršni direktor ustanove Russkij mir Vladimir Kočin. “Nič, kar ne nastane iz ljubezni, ne more trajati. To je tako kot zakon,” je Kočin slikovito pojasnil, da svoje centre odpirajo samo v tistih državah, ki same izrazijo pobudo za takšno sodelovanje.

Koncept “russkij mir” Rusiji nenaklonjene strukture trenutno povezujejo z ruskim imperializmom, ekspanzijo, agresijo ...

Ljudje, ki uporabljajo tak besednjak, v osnovi ne marajo Rusije. Niso jim všeč Rusi, ni jim všeč rusko vodstvo, ni jim všeč nič, kar je povezanega z Rusijo. Celo to jim ni všeč, da Rusija sploh obstaja. Preprosto ne marajo Rusije. Russkij mir ni nikakršen koncept, pač pa gre za samo identiteto. Kako je lahko sama identiteta agresivna? Jaz sem predstavnik ruskega sveta, Rus, ki živi v Avstraliji, zase enako pravi, da je predstavnik ruskega sveta. Judje, ki živijo v Nemčiji ali Izraelu, sebe prav tako smatrajo za predstavnike ruskega sveta. Ko prideš v Nemčijo na ruski kongres, na njem povečini srečaš Nemce iz Kazahstana. Imajo se za predstavnike ruskega sveta. Pa potem še Judje iz Ukrajine, Tatari ... Gre za samo identiteto. 

Vladimir Kočin. Vir: Aleksander Burij. “Russkij mir”.Vladimir Kočin. Vir: Aleksander Burij. “Russkij mir”.

Ali ima ruski svet trenutno več predstavnikov kot pred letom 2007, ko je začela delovati vaša ustanova? Se več ljudi opredeljuje za pripadnike ruskega sveta?

Ljudi, ki govorijo rusko, zagotovo ni veliko več. Težko je reči, saj gre za težko izmerljive zadeve. Lahko rečem samo, da se je v zadnjih letih spremenil odnos do Rusije. Tisti, ki so imeli do Rusije že do zdaj pozitiven odnos, imajo zdaj še boljšega. Tisti, ki Rusije niso marali, jo marajo še manj.

V Ukrajini se je zagotovo zmanjšalo število ljudi, ki govorijo rusko. Ker nočejo. Zdaj pišejo ukrajinsko.

Rad bi vam povedal, da se je učenje ukrajinskega jezika pojavilo šele v času sovjetske oblasti. Pred tem v Ukrajini ni bilo nikakršnega ukrajinskega jezika, obstajali niso niti učbeniki. Gre za koncept, ki so ga pripeljali iz Moskve. V tem ne vidim ničesar slabega. Po drugi strani v nekaterih delih Ukrajine, denimo v Donbasu, trenutno ni mogoče najti enega samega človeka, ki bi želel govoriti ukrajinsko.

Ste se pri svojem delu začeli soočati s težavami, ko so se zaostrili odnosi med Rusijo in Zahodom?

V naš center v Lugansku je priletela ukrajinska raketa, zato je bil center uničen in smo ga zdaj obnovili. Trenutno je zelo težko podpirati centre v Ukrajini, saj z njo praktično nimamo stikov. Zaprli so tudi naš center na britanski univerzi Oxford. 

V Donecku in Lugansku smo vedno imeli svoje centre, vendar v resnici to, kar počne naša ustanova – učenje ruskega jezika, spoznavanje ruske kulture – tam sploh ni več aktualno. To v Donecku in Lugansku ni več potrebno, saj je ukrajinski jezik tam popolnoma izginil. Izobraževalni proces poteka v ruščini, učitelji dobivajo plače v rubljih, njihove učbenike pa tiskajo v Moskvi. 

Morali ste zapreti svoj center na Oxfordski univerzi. Kako so to pojasnili? 

Dejali so, da jim sodelovanje z nami ni več zanimivo.

Ste dejavni na Krimu?

V Rusiji imamo svoj center samo na Ruski univerzi prijateljstva narodov, ki jo obiskujejo študenti iz različnih držav, zato imamo tam predavanja ruskega jezika. Na Krimu ob rojstnem dnevu Puškina poteka tradicionalni festival Velika ruska beseda, kar smo vedno podpirali in bomo podpirali še naprej. Vrsto let smo podpirali tudi knjižnico Črnomorske flote v Sevastopolu.

Kaj iz ruske kulture je po vašem mnenju najbolj zanimivo za Zahodnjake?

Nisem navajen na tako splošne pojme, kot je denimo Zahodnjak. Na Zahodu živijo zelo različni ljudje, ki imajo zelo različen odnos do Rusije. Elitizirana politika in novinarstvo sta v zahodnih državah profesionalno rusofobni. V zvezi z Rusijo jih zanima samo, kako jo oslabiti, kako njen obraz narediti bolj umazan, zlovešč. Ne zanima jih nič drugega.

Običajne ljudi v prvi vrsti zanima ruska kultura. V različnih državah smo opravili raziskavo. Ljudi najbolj zanima ruska kultura: literatura, gledališče,  glasba, balet, skratka vse, kar je povezano z veliko rusko kulturo. S Tolstojem, Dostojevskim, Čajkovskim, Rahmaninovim, Stanislavskim, Čehovom. Seveda jih zanima tudi sodoben ruski balet, sodobna ruska literatura ...

Drugi interes je povezan z gospodarstvom. Rusija je peto največje gospodarstvo na svetu. Nič manjše ni od nemškega. Številne ljudi zanima ruski jezik, literatura, saj želijo najti službo, ki bo povezana z Rusijo. V Vzhodni Evropi gre za zelo opazen trend. Ljudje, ki želijo delati v podjetništvu ali se ukvarjati s svetovanjem, morajo znati rusko. V osnovi Zahod na Vzhodno Evropo gleda kot na nekaj, kar je s svojim obrazom obrnjeno proti vzhodu in ne proti zahodu. Za Angleže je zanimiv tisti Poljak, ki zna rusko, saj lahko dela v Pribaltiku, Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter na Kavkazu. 

Obstajajo razni zahodi. Obstajata VB in ZDA, potem sta tu denimo Grčija in Ciper, s katerima nas druži verski in kulturni interes, obstaja pravoslavna vez.  

Vjačeslav Nikonov. Vir: Aleksander Burij. “Russkij mir”.Vjačeslav Nikonov. Vir: Aleksander Burij. “Russkij mir”.

Ali se vam zdi, da v pravoslavnih državah bolj razumejo Rusijo? Ali obstaja neka duhovna povezanost?

Na splošno lahko odgovorim z da. Po drugi strani lahko obstajajo dobri odnosi med cerkvami, ni pa jih med vladami. Gruzija je denimo pravoslavna država, Romunija je pravoslavna, pa vendar z njima nimamo najboljših odnosov. Z vsemi ostalimi pravoslavnimi državami imamo zelo dobre odnose.

Ali se vam zdi lažje delati v slovanskih državah?

V osnovi da, vendar je spet odvisno, za kakšno slovansko državo gre. Če se slovanska država imenuje Poljska, potem zagotovo ne. Po drugi strani so nam poljski rusisti zelo naklonjeni. Število ljudi, ki se uči ruščine, na Poljskem raste. Zaradi gospodarskih razlogov. Brez ruščine je težko najti delo. V primerjavi z 90. leti, ko je bil ruski jezik kot tuji jezik po priljubljenosti na 16. mestu, je zdaj na drugem mestu, takoj za angleščino.

Slovanske države so različne, na Slovaškem nimamo težav, v Sloveniji tudi ne.  
 
Pa vendar tudi v Sloveniji svarijo pred t.i. “rusko propagando”?

To me zelo spominja na stare sovjetske čase, ko se je Sovjetska zveza zapirala pred zahodno propagando. Seveda obstaja tudi propaganda. Rad bi poudaril nekaj drugega – dejstvo, da smo v Rusiji trenutno popolnoma odprti za različne poglede. Gledamo lahko najrazličnejše televizijske programe: ameriške, britanske, ukrajinske. Ko Rusija začne razlagati, da ima svoj pogled, začnejo  vsi kričati, da gre za rusko propagando, proti kateri se je treba boriti. Kdo torej danes predstavlja svobodni svet? Mi, ali Zahod, ki se zapira pred tem, kar imenuje ruska propaganda? 

Dejali ste, da imate največ centrov na Kitajskem. Je to zato, ker se Rusija obrača proti vzhodu?

Rad bi poudaril, da delujemo po vsem svetu in da nikoli nismo želeli biti “zahodocentrični”. Kitajska ni glavni gospodarski partner samo za Rusijo, pač pa tudi za Evropo. Za Rusijo je večji gospodarski partner kot denimo Nemčija, ni pa večji partner od celotne EU. Sedaj se večji del svetovnega gospodarstva preusmerja na Azijsko-pacifiško regijo. Evropa je celina, ki stagnira.

Kaj pa v tem kontekstu pravite na sankcije?

Ne želim poveličevati samostojnosti EU. ZDA so po uvedbi sankcij močno okrepile trgovinsko menjavo z Rusijo. ZDA so zasedle nišo, ki so jo prej zasedale EU. Ko so bile uvedene sankcije, je trgovina med Rusijo in EU padla za 30 odstotkov, trgovina med Rusijo in ZDA pa je narasla za 10 odstotkov. Zdaj je Rusija uvoz iz ZDA začela nadomeščati z uvozom iz drugih delov sveta.

Nas sankcije ne zanimajo več, saj smo po njihovi zaslugi začeli razvijati lastno proizvodnjo, kmetijstvo. Rusija se ne bori za ukinitev sankcij! 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.