Pri polkovniku notranjega ministrstva so našli 140 milijonov dolarjev

Vršilec dolžnosti predsednika uprave »T« pri Osrednji protikorupcijski upravi ruskega notranjega ministrstva Dmitrij Zaharčenko, ki je osumljen prejemanja podkupnine, na sodišču v Moskvi, kjer bodo odločali o predlogu preiskovalcev za njegovo aretacijo.

Vršilec dolžnosti predsednika uprave »T« pri Osrednji protikorupcijski upravi ruskega notranjega ministrstva Dmitrij Zaharčenko, ki je osumljen prejemanja podkupnine, na sodišču v Moskvi, kjer bodo odločali o predlogu preiskovalcev za njegovo aretacijo.

Evgene Odinokov / RIA Novosti
Pri polkovniku Dmitriju Zaharčenku, ki na ruskem ministrstvu za notranje zadeve vodi enega od oddelkov za boj proti korupciji, so preiskovalci našli denar v vrednosti okoli 140 milijonov ameriških dolarjev (okoli 124,5 milijonov evrov).

1. Kaj se je zgodilo?

Devetega septembra 2016 so v pisarno Glavne uprave za ekonomsko varnost in boj proti korupciji ruskega Ministrstva za notranje zadeve prišli preiskovalci iz Zvezne varnostne službe (FSB) in Preiskovalnega odbora (SK). Preiskovalci so pri poveljniku izvedli preiskavo in aretirali uradnika: v njegovem avtu so našli 15 milijonov rubljev (205 tisoč evrov, op. prev.), za katere ni znal pojasniti izvora.

To je bil le majhen del vsega denarja, ki so ga preiskovalci uspeli odkriti tistega dne. Potem ko so preiskali še Zaharčenkovo stanovanje in stanovanja njegovih bližnjih sorodnikov, so odkrili ogromno vsoto: 2 milijona evrov in 120 milijonov dolarjev v gotovini. Skupna vrednost najdenega denarja znaša okoli 9 milijard rubljev (123,6 milijonov evrov, op. prev.). Kot so poročali na televizijskem kanalu REN-TV, je bil ves denar težak okoli tono in pol – organi pregona so ga morali iz stanovanja voziti kar v nakupovalnih vozičkih. Župan Jekaterinburga Jevgenij Rojzman je pozneje na Twitterju zapisal, da vrednost najdenega denarja ustreza četrtini proračuna njegovega mesta, v katerem živi 1,5 milijona ljudi.

Polkovnik je izjavil, da nima pojma, od kod prihaja ta denar, toda to ni ustavilo preiskovalcev, ki so proti njemu podali kazensko ovadbo v skladu s tremi členi Kazenskega zakonika, ki vključuje tudi sprejemanje visoke podkupnine. Sodišče ga je 10. septembra aretiralo za dva meseca.

2. Kdo je Dmitrij Zaharčenko?

V protikorupcijski upravi je Zaharčenko opravljal funkcijo predsednika uprave »T«, ki se ukvarja s preiskovanjem kršitev na področju goriva in energetike. Zaharčenko ima tri univerzitetne nazive in je doktor ekonomije. Na ministrstvu za notranje zadeve dela od leta 2001, sprva je delal pri davčni policiji.

Časopis Moskovski komsomolec je objavil besede Zaharčenkovega sošolca, ki je označil pridržanega polkovnika za »talentiranega in karizmatičnega vodjo« in za »resničnega patriota«. Toda Zahrčenkove kreposti ne dajejo pojasnil, od kod mu tako veliko denarja: po podatkih, ki so jih zbrali preiskovalci, Zaharčenko v zadnjih letih na svojem delovnem mestu ni zaslužil več kot 3 milijone rubljev (okoli 41 tisoč evrov). Polkovnik medtem svojo krivdo zanika in vztraja, da z najdenim denarjem nima nič.

3. Od kod Zaharčenku denar, kaj menijo preiskovalci?

Viri agencije RIA Novosti v pravosodnih organih pravijo, da denar ni pripadal Zaharčenku osebno, ampak ga je polkovnik hranil na prošnjo vodstva ruske banke Nota-bank, ki je obtoženo kraje 26 milijard rubljev (okoli 357 milijonov evrov).

Banki so licenco za poslovanje odvzeli novembra 2015, ko je postalo znano, da je z računov banke izginilo omenjenih 26 milijard rubljev. Tedaj so pridržali upravo banke in finančno direktorico Galino Marčukovo, toda denarja niso našli. Vir RIA Novosti je prepričan, da je Zaharčenko, ki je dober znanec Marčukove, direktorico opozoril pred aretacijo in v začasno hrambo vzel del ukradenega denarja.

4. Zakaj so ga aretirali ravno zdaj?

Vir, ki je povezan s preiskavo, je agenciji Interfaks sporočil, da je polkovnik pomagal Mihailu Slobodinu, da se je ta izognil preiskavi. Slobodin je bivši generalni direktor podjetja Vimpelkom, lastnika mobilnega omrežja Bilajn, ki velja za enega od večjih v Rusiji. Ravno zaradi tega je Zaharčenko postal tarča preiskav.

Preiskovalni odbor je namreč 5. septembra 2016 Slobodina obtožil, da je sprejemal podkupnine v vrednosti 800 milijonov rubljev (skoraj 11 milijonov evrov), obtoženi pa je uspel ravno nekaj ur pred ovadbo zbežati v tujino. Vir pri Interfaksu meni, da je bil ravno Zaharčenko tisti, ki je Slobodina opozoril pred nevarnostjo aretacije, saj je razpolagal z informacijami o postopku.

Po drugi strani viri pri Gazeta.ru povezujejo aretacijo Zaharčenka z nasprotji znotraj ruskih organov pregona. Po njihovi razlagi je polkovnik izgubil »kritje« zaradi nedavnih kadrovskih sprememb v vodstvu službe za ekonomsko varnost v FSB-ju: vplivni pokrovitelji Zaharčenka so izgubili svoj položaj, zato sta lahko FSB in Preiskovalni odbor aretirala polkovnika.

5. Kako se je na afero odzvala javnost?

Korupcijski škandal o Zaharčenku je eden od največjih takšnih škandalov v zadnjih letih. Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je sporočil, da sam predsednik osebno spremlja dogajanje okoli Zaharčenka in ima »popolnoma vse informacije«, ter izjavil, da se boj proti korupciji nadaljuje.

Ob valu ogorčenja zaradi razmaha korupcije je prvi namestnik odbora za obrambo in varnost v ruskem Svetu federacije Franc Klincevič celo izjavil, da bi morali začeti razmišljati o smrtni kazni za skorumpirane posameznike (trenutno v Rusiji velja moratorij na smrtno kazen in se ta v državi ne izvaja).

Tudi tisti, ki niso naklonjeni tako radikalnim idejam, vidijo v korupciji ogromno težavo. Tako si je poslanec Aleksander Hinštejn zastavil retorično vprašanje: «Če ima toliko denarja polkovnik, koliko ga imajo nekje spravljenega nekateri generali?«

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.